Zastavljanje kakovostnih vprašanj pri vzgojiteljih in učiteljih razrednega pouka po obravnavi umetnostnega besedilaKastelic, Tina (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeumetnostno besedilopostavljanje kakovostnih vprašanjučne metodepozitivni učinkipriprava pedagoških delavcevObravnava umetnostnih besedil zahteva premišljeno izbiro učnih metod in ustrezno organizacijo dejavnosti, ki so prilagojene učnim ciljem, vsebini in značilnostim otrok. Pedagoški delavci pri tem pogosto uporabljajo metodo postavljanja vprašanj, saj ustrezna vprašanja spodbujajo samostojno razmišljanje, razumevanje in usvajanje literarnega znanja. V teoretičnem delu magistrskega dela so podrobno predstavljeni pomembnost mladinske književnosti, pomen jezika v zgodnjem otroštvu ter vloga individualizacije in diferenciacije. Poudarek je na fazi po branju umetnostnega besedila, v kateri se poudarja pomen kakovostne priprave učitelja/vzgojitelja in natančnega oblikovanja vprašanj na osnovi Bloomove taksonomije, za katero je bil izdelan tudi poseben model, uporaben v predšolskem in zgodnjem osnovnošolskem obdobju. V raziskovalnem delu smo analizirali vprašanja, ki jih vzgojitelji in učitelji postavljajo po branju umetnostnih besedil, ter na podlagi spletne ankete preučili njihovo poznavanje teorije, uporabo Bloomove taksonomije in vključevanje individualizacije ter diferenciacije v dejavnosti po branju. Ugotovljeno je bilo, da učitelji po branju umetnostnega besedila postavljajo več vprašanj, daljših in zahtevnejših, ki spodbujajo višje miselne procese, medtem ko vzgojitelji uporabljajo krajša vprašanja. Čeprav dejavnosti po branju doživljajo kot pozitivno izkušnjo, se je izkazalo, da njihovo teoretično znanje in priprava nista dovolj poglobljena, zato je bil razvit model za izboljšanje zastavljanja vprašanj, ki spodbuja otrokovo razmišljanje na vseh ravneh Bloomove taksonomije.T. Kastelic20252025-07-02 12:39:57Magistrsko delo/naloga170060sl