<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170050"><dc:title>Vključevanje eksperimentalnih fotografskih postopkov v poučevanje likovne umetnosti</dc:title><dc:creator>Breznikar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fotografija</dc:subject><dc:subject>Likovna vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>kopija</dc:subject><dc:subject>cianotipija</dc:subject><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:subject>eksperimentalna fotografija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo se osredotočili na izpostavitev likovnih tehnik, ki so pogosto 
spregledane pri učnem procesu predmeta likovne umetnosti. Pozornost smo namenili slikanju 
s svetlobo, s katero lahko spodbudimo razmislek za ustvarjanje izven ustaljenih okvirjev in 
možnost za razširitev avtentičnosti. Slednje tako tudi pomeni, da za slikanje s svetlobo ne 
potrebujemo fotografskega aparata, kar označujemo za eksperimentalne fotografske postopke. 
S temi postopki lahko učenci izkoristijo dolge ekspozicije in sledijo svetlobnim virom ter 
premišljeno snujejo celotno kompozicijo. Omenjen način tako tudi omogoča učencem, da lahko 
razmislijo o kompoziciji in o gibanju ter tudi o času kot elementu umetniškega izraza. 
Eksperimentalni ali alternativni fotografski postopki omogočajo, da lahko učenci neposredno 
postavijo predmete na slikovno površino in jih nato izpostavijo spektru sončne svetlobe. Torej 
gre pri nekaterih postopkih za izpostavitev UV svetlobnemu sevanju. Posledica omenjenega so 
silhuete izbranih predmetov, torej te tehnike spodbujajo k razmisleku o negativnem prostoru in 
o odtisu svetlobe. Fotografija kot umetniška praksa je mnogokrat spregledana pri pouku, njena 
vključitev pa pomaga pri spoznavanju kompozicije in s tem tudi svetlo-temnega kontrasta. 
Obravnavati bi jo morali kot enakovredno ostalim umetniškim praksam: slikarstvu, kiparstvu, 
grafiki in arhitekturi ter oblikovanju, ki prednjačijo pred fotografijo v šolskem prostoru. 
Raziskovanje izbrane tematike bo prispevalo k boljšemu razumevanju potencialov integracije 
tehnologije namesto tradicionalnih materialov v likovno-pedagoško prakso. Slednje omogoča 
tudi razvoj smernic za likovne pedagoge, in sicer kako najbolje izkoristiti integracijo tega pri 
poučevanju.</dc:description><dc:publisher>M. Breznikar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:39:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170050</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>