Vpliv poklicnega dela na izvajanje desetih izvedb testa devetih zatičevDragar, Erika (Avtor) Leonardis, Lea (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Recenzent) diplomska delafizioterapijatest devetih zatičevpoklicizvedbena utrudljivostučenjeUvod: Funkcija roke temelji na koordiniranih gibih prstov, kar je razvidno že pri navidezno preprostih nalogah, kot je zapenjanje gumbov. Ni pomembno le, ali je preiskovanec sposoben opraviti nalogo, temveč tudi način izvedbe – z lahkoto, natančno in hitro ali s težavo. Spretnost roke najlažje ocenimo s testi z zatiči, ki zahtevajo določeno natančnost, meri pa se hitrost izvedbe. Izidi omogočajo količinsko ovrednotenje sposobnosti pri zdravih ljudeh in tistih z moteno funkcijo roke ali napovedujejo natančnost in hitrost gibanja. Namen: Oceniti, ali poklicno delo, ki vključuje fine motorične sposobnosti ali grob oziroma cilindričen prijem, vpliva na izvajanje desetih izvedb NHPT. Metode dela: Zdrave preiskovance, stare 45–55 let, smo razdelili v dve skupini: v skupino 1 odrasli, katerih delo zahteva fine motorične sposobnosti, v skupino 2 tisti, katerih delo zahteva jakost ter grob oz. cilindričen prijem. Vsak je izvedel deset ponovitev NHPT. Primerjali smo čase izvedb med skupinama. Relativne vrednosti smo izračunali kot razmerje med posamezno ponovitvijo in časom prve izvedbe. Rezultate smo obdelali z izračunom median, kvartilov in interkvartilnega razpona. Za medskupinsko primerjavo smo uporabili Mann-Whitneyjev U- test. Rezultati: Skupina 1 je imela absolutne čase statistično pomembno krajše kot skupina 2. Relativni časi med skupinama se pri posameznih izvedbah niso statistično razlikovali. Mediana relativnih časov se je v skupini 1 zmanjševala do šeste ponovitve, nato ostala stabilna ali se rahlo povečala; v skupini 2 pa do pete ponovitve. Izvedbe v skupini 1 so manj odstopale od povprečja, kar kaže na večjo konsistentnost. Napredek je bil v skupini 1 izrazitejši in stabilnejši. Časi izvedbe testa se med dominantno in nedominantno roko niso razlikovali. Razprava in zaključek: Skupina 1 je bila v vseh izvedbah hitrejša od skupine 2. Relativni časi so se v skupini 1 zmanjševali do šeste ponovitve, v skupini 2 pa do tretje, kar kaže na učenje. Kasneje relativne vrednosti ostajajo stabilne, kar lahko razlagamo s sočasnim učenjem, utrudljivostjo oz. doseganjem maksimalne hitrosti. Poklic vpliva na hitrost izvedbe NHPT, ne pa na hitrost učenja ali utrudljivost.[E. Dragar]20252025-07-02 12:30:58Diplomsko delo/naloga170029sl