<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170022"><dc:title>Vključevanje v družbo in pomen prijateljstva pri osebah z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Kogelnik,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>osebe s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>odrasli</dc:subject><dc:description>Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo enake potrebe kot osebe brez nje. Želijo si enakih stvari kot vsi: družino, službo in prijatelje. Kljub vsem njihovim potrebam so še vedno velikokrat prezrti in izključeni iz družbe, kar posledično vpliva na njihovo kakovost življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati vključenost oseb z motnjo v duševnem razvoju v družbo, kaj je značilno za njihovo vključevanje v družbo in kakšne so značilnosti njihovih prijateljstev. Zanimalo nas je tudi, kaj jim prijateljstvo pomeni. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatke smo pridobili z intervjuji, ki smo jih izvedli s petimi osebami z motnjo v duševnem razvoju. Intervjuje smo z njihovim dovoljenjem in dovoljenjem njihovih staršev oz. skrbnikov posneli, dobesedno prepisali in izvedli vsebinsko analizo. Udeležencem smo zagotovili anonimnost. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev, od tega so bile tri osebe ženske in dva moška. Najmlajša oseba je bila stara 27 let, najstarejša 52. Po narejeni analizi smo pridobljene podatke oblikovali v tri glavne kategorije: vključevanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju v družbo, medsebojni odnosi in druženje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju ter pomen prijateljstva za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Ugotovili smo, da se udeleženci vsakodnevno soočajo z različnimi ovirami pri vključevanju v družbo. Veliki večini organizirane prostočasne aktivnosti in služba pomagajo pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov. Razprava in zaključek: Za namen diplomskega dela smo pregledano literaturo na temo vključenost oseb z motnjo v duševnem razvoju povezali z našimi ugotovitvami. Prijateljstvo udeležencem predstavlja srečo, pripadnost in podporo, a se kljub temu pogosto soočajo z izzivi pri spoznavanju in sprejemanju novih ljudi. Na osnovi rezultatov, ki kažejo, da se prijateljstva večinoma razvijajo v strukturiranih okoljih, se kaže potreba po razvijanju novih programov, ki bi bili v pomoč pri prenašanju prijateljstva iz institucionalnega okolja v širše. Tako bi prispevali k večji vključenosti in k zmanjšanju stigmatizacije in osamljenosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Kogelnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:30:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
