<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170018"><dc:title>Telesna samopodoba v nosečnosti in kvaliteta življenja</dc:title><dc:creator>Car,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šerjak,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>fiziološke spremembe telesa</dc:subject><dc:subject>telesna samopodoba</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Nosečnost prinaša številne fiziološke in čustvene spremembe, ki vplivajo na telo in
duševno stanje ženske. Med nosečnostjo so najbolj vidne telesne spremembe, kot so strije,
spremenjena drža, krčne žile, linea negra, kar lahko pomembno vpliva na telesno
samopodobo, ki se lahko izboljša ali poslabša. Čustveno se lahko pojavijo depresivne in
anksiozne motnje, ki vplivajo na kakovost življenja. Kvaliteta življenja je odvisna od
fizičnih, psiholoških in socialnih dejavnikov ter podpore okolice. Namen: Namen
diplomskega dela je bil empirično raziskati telesno samopodobo in kakovost življenja pri
ženskah v času nosečnosti ter ugotoviti, ali obstaja povezanost med raziskovanima
fenomenoma. Metode dela: V prvem, teoretičnem delu je bil narejen pregled strokovne in
znanstvene literature, ki se osredotoča predvsem na fiziološke spremembe v nosečnosti,
telesno samopodobo v nosečnosti in kvaliteto življenja nosečnic ter vlogo babic pri
promociji pozitivne telesne samopodobe. Literaturo smo iskali s pomočjo spletne platforme
Elicit-AI in na PubMed, Google učenjak, ScienceDirect, v angleškem in slovenskem jeziku,
v časovnem okviru zadnjih desetih let. V drugem, empiričnem delu pa je bila uporabljena
kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo standardiziranih vprašalnikov. Vključena sta
bila dva standardizirana vprašalnika – BIPS in WHOQOL-BREF, ki sta bila prevedena v
slovenski jezik, oblikovana v orodju 1KA Arnes in objavljena na socialnih omrežjih
Instagram in Facebook. V raziskavi so sodelovale ženske starejše od 18 let, ne glede na
višino nosečnosti. Kvantitativno analizo smo naredili v odprtokodnem programu Jamovi.
Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala statistično pomembno povezanost med
posameznimi dimenzijami telesne samopodobe v nosečnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da je
bolj pozitivna telesna samopodoba pomembno povezana z višjo stopnjo kakovosti življenja
nosečnic. Pomembna razlika v telesni samopodobi se je pokazala med ženskami, ki so bile
prvič noseče (nulipare) in tistimi, ki so že rodile (primipare in multipare), pri čemer so
slednje izražale višje zadovoljstvo s svojim telesom. Razprava in zaključek: Raziskava
poudarja pomembnost telesne samopodobe kot dejavnika, ki bistveno vpliva na psihološko
blagostanje in kakovost življenja nosečnic. Ženske, ki pozitivno doživljajo spremembe
svojega telesa v času nosečnosti, se psihično počutijo bolje in pozitivneje vrednotijo svojo
življenjsko situacijo. Ugotovitve kažejo na potrebo po večji podpori in ozaveščanju o
pomenu telesne samopodobe v času nosečnosti, tako v okviru zdravstvene obravnave kot
tudi širših družbenih pristopov k izboljšanju duševnega zdravja nosečnic.</dc:description><dc:publisher>[T. Car]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:30:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170018</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
