<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170016"><dc:title>Etične dileme pri zdravljenju pacienta brez privolitve na psihiatriji</dc:title><dc:creator>Petaković,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferkulj,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zdravljenje brez privolitve</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:subject>avtonomija pacienta</dc:subject><dc:subject>psihiatrija</dc:subject><dc:subject>zakon o duševnem zdravju</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravljenje brez privolitve pacienta na psihiatriji je področje, ki sproža številne etične dileme, saj se pogosto pojavljajo vprašanja o pacientovi avtonomiji, njegovi sposobnosti odločanja, vlogi zdravstvenega osebja pri sprejemanju odločitev in posledicah za pacienta pri neprostovoljnem zdravljenju. Duševne motnje lahko vplivajo na posameznikovo presojo, zato se zdravniki v določenih primerih odločijo za zdravljenje brez privolitve, predvsem kadar je ogroženo zdravje ali življenje pacienta ali drugih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti zdravljenje brez privolitve pacienta na psihiatriji ter opisati najpogostejše etične dileme, ki se pri tem pojavljajo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda s kvalitativnim pristopom. Opravljena je bila analiza strokovne in znanstvene literature v slovenščini in angleščini, objavljene med letoma 2014 in 2025. Literaturo smo iskali prek iskalnikov Google Učenjak, PubMed in Cobib. Uporabili smo Boolove operatorje AND in OR ter ključne besede v slovenščini in angleščini, povezane z etičnimi dilemami, neprostovoljnim zdravljenjem in psihiatrično zdravstveno nego. Rezultati: Najpogosteje identificirane etične dileme se nanašajo na spoštovanje pacientove avtonomije, posledice zdravljenja brez privolitve na pacientovo fizično in psihično počutje ter moralne stiske zdravstvenega osebja. Dileme se kažejo v konfliktu med načelom koristnosti in načelom spoštovanja avtonomije, ob tem pa so pogosto prisotne tudi sistemske omejitve. Razprava in zaključek: Etika v psihiatričnem zdravljenju brez privolitve ostaja občutljivo in kompleksno področje. Ugotovljeno je bilo, da so etične dileme prisotne tako pri pacientih kot pri zdravstvenih delavcih, zato bi bilo potrebno več raziskav, ki bi zajele doživljanje pacientov, vpliv na zdravstveno osebje ter primerjave različnih pravnih ureditev. Pomembno je vzpostaviti ravnovesje med zaščito pacienta in spoštovanjem njegove avtonomije. In prav avtonomija pacienta je v zadnjih letih najpogosteje obravnavana tema.</dc:description><dc:publisher>[M. Petaković]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:30:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170016</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
