Delovna terapija v forenzični psihiatrijiDrevenšek, Sara (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijapregled literaturedelovnoterapevtska obravnavaforenzično okoljeaktivnostiUvod: Forenzična psihiatrija je kompleksno in razvijajoče se področje, kjer imajo uporabniki hude duševne motnje in so storili kazniva dejanja. V njihovo rehabilitacijo je vključen multidisciplinaren tim, katerega pomemben del so delovni terapevti, ki s svojimi intervencijami sledijo ciljem uporabnika. Nudijo jim priložnosti za sodelovanje v okupacijah in okupacijsko ravnovesje. Namen: S pregledom literature smo želeli raziskati značilnosti delovnoterapevtske obravnave v forenzični psihiatriji. Metode dela: Narejen je bil pregled literature na temo delovne terapije v forenzični psihiatriji. Iskanje literature je potekalo po bazah Cinahl, Web of Science in OTSeeker, in sicer z uporabo ključnih besed: delovna terapija in forenzična psihiatrija. Osredotočili smo se na članke, ki so imeli izbrane ključne besede v naslovu ali izvlečku in so bili zapisani v angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih osem člankov, šest kvalitativnih in dva kvantitativna. Izbrane članke smo deskriptivno in tematsko analizirali. Na podlagi vsebine člankov smo oblikovali štiri glavne teme: uporaba konceptualnih modelov, ocenjevalnih instrumentov, usmerjenost in značilnosti delovnoterapevtskih intervencij ter izzivi delovnih terapevtov v forenzični psihiatriji. Razprava in zaključek: Delovni terapevti uporabljajo različne konceptualne modele in ocenjevalne instrumente. Najpogosteje uporabljen model je MOHO in ocenjevanja, ki izhajajo iz tega modela. Pri tem so izpostavljena: MOHOST, AMPS, OCAIRS in OSA. Pri delu uporabljajo različne intervencije, vezane predvsem na aktivnosti. Uporabnike pripravljajo na samostojnost znotraj forenzične psihiatrije in življenje po odpustu, zato je obravnava pogosto usmerjena v produktivnost, osnovne in širše dnevne aktivnosti, čustveno obvladovanje in koristno preživet prosti čas. Med intervencijami so različne vsakodnevne aktivnosti, socialne, sprostitvene, gibalne, izobraževalne in senzorične aktivnosti. Kljub raznolikosti pristopov pa se soočajo z izzivi, kot so okoljske omejitve, stigma uporabnikov in pomanjkanje empirično podprtih smernic. Pri oblikovanju ciljev pa bi se morali bolj usmeriti v okupacije. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge delovne terapije v forenzični psihiatriji in poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah, usmerjenih v vidik uporabnikov in učinkovitost delovnoterapevtske obravnave na dolgi rok.[S. Drevenšek]20252025-07-02 12:28:59Diplomsko delo/naloga170006sl