<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169889"><dc:title>Higienski vidiki nizko temperaturnega sušenja perila</dc:title><dc:creator>Vozel,	Blanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>pranje</dc:subject><dc:subject>sušenje</dc:subject><dc:subject>gospodinjsko perilo</dc:subject><dc:subject>higiena</dc:subject><dc:description>Uvod: Pranje tekstilij odstrani umazanijo in mikroorganizme, pri čemer okoljske politike in strategije spodbujajo uporabo nizko temperaturnih pralnih programov. Znižanje temperature pa zastavlja resne dvome, saj lahko na tehtnico postavimo pozitivni vpliv na okolje, na drugi strani pa se postavlja vprašanje higienskega vidika opranega perila in vpliv na zdravje. Znižano temperaturo pralne kopeli lahko nadomestimo s kemičnim dejavnikom, dodaten protimikrobni učinek pa v nadaljnjem procesu lahko dosežemo še s sušenjem perila. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati vpliv načina sušenja perila na učinkovitost zagotavljanja higiene tekstilij po predhodnem gospodinjskem nizko temperaturnem pranju pri 30 °C. Metode dela: Na vzorcih bombažne tkanine smo analizirali učinkovitost odstranjevanja standardnih sevov bakterij Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Enterococcus hirae in kvasovke Candida albicans po izvedenem nizko temperaturnem pranju pri 30 °C in štirih različnih scenarijih sušenja; sušenje na zraku (laminarna vertikalna komora), sušenje na soncu (Xenotest), nizko temperaturno sušenje pri 40 °C (nov model sušilnega stroja) in visoko temperaturno sušenje pri 70 °C (tradicionalni sušilni stroj). Rezultati: Rezultati kažejo, da je nizko temperaturno pranje sicer učinkovito pri odstranjevanju mikroorganizmov, vendar ne dovolj glede na zahteve standarda SIST EN 16616:2015. Ključen dodatni ukrep za izboljšanje higiene perila je sušenje, pri čemer se je visoko temperaturno sušenje pri 70 °C izkazalo za najučinkovitejše. Nizko temperaturno sušenje pri 40 °C je doseglo primerljivo stopnjo redukcije mikroorganizmov, medtem ko je bilo sušenje v Xenotestu najmanj učinkovito. Ugotovili smo, da je izmed vseh preučevanih mikroorganizmov na sušenje najbolj občutljiva kvasovka C. albicans, medtem ko je na sušenje najmanj občutljiva bakterija E. hirae. Navsezadnje, vsi scenariji sušenja so se izkazali za učinkovite pri zmanjšanju števila mikroorganizmov po izvedenem nizko temperaturnem pranju pri 30 °C. V skladu z zahtevami standarda SIST EN 16616:2015 smo pri vseh scenarijih sušenja dosegli redukcijo bakterij nad 4 log CFU/cm2 ter kvasovke nad 3 log CFU/cm2. Razprava in zaključek: Čeprav pranje pri 30 °C ne uniči vseh mikroorganizmov, lahko rečemo, da je kombinacija nizko temperaturnega pranja in sušenja odgovor za dosego ustreznih redukcij mikroorganizmov pri obdelavi gospodinjskega perila v običajnih situacijah. Ta ugotovitev je pomembna, saj odraža ravnovesje med učinkovitostjo odstranjevanja mikroorganizmov in trajnostnim pristopom k pranju perila.</dc:description><dc:publisher>[B. Vozel]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-14 07:45:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169889</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
