<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169861"><dc:title>Etični vidiki uporabe sistemov umetne inteligence v slovenski javni upravi</dc:title><dc:creator>Horvat,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovčič,	Andraž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jukić,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>polstrukturirani intervju</dc:subject><dc:subject>tematska analiza</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:description>Sistemi umetne inteligence (UI) v javno upravo prinašajo številne priložnosti za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti storitev, hkrati pa lahko podpirajo bolj informirano sprejemanje odločitev in oblikovanje politik. Vendar pa uvajanje in uporaba tovrstnih tehnologij odpirata tudi etična vprašanja. Zaradi morebitnih vplivov sistemov UI na temeljne človekove pravice je nujen skrben premislek o tveganjih, ki jih prinašajo pomanjkanje transparentnosti, pristranskost, nezadostno varstvo podatkov in neustrezno določanje odgovornosti. Magistrsko delo raziskuje prav te etične vidike v slovenski javni upravi. Cilj je bil opredeliti ključne izzive na tem področju, nato pa z refleksivno tematsko analizo vsebine polstrukturiranih intervjujev s šestimi strokovnjaki, ki delujejo na presečišču med razvojem, uporabo in regulacijo UI v kontekstu javne uprave, proučiti trenutno stanje teh tehnologij in obstoječe varovalke za omejevanje tveganj. Njihovi odgovori kažejo, da se v Sloveniji že izvajajo nekatere pobude in projekti, vendar pa se javna uprava ponekod sooča tudi z zastarelo tehnično infrastrukturo, težavami z upravljanjem podatkov in nekaterimi političnimi ovirami, ki onemogočajo hitrejši napredek. Kljub zavedanju tveganj na strateški ravni obstaja dvom, da je zadostno razumevanje te problematike prisotno na vseh ravneh javne uprave. Iz intervjujev je mogoče sklepati tudi, da na tem področju manjka nekoliko bolj sistemski pristop, ki bi povezal posamezne iniciative uvajanja in odgovornega upravljanja tehnologij UI. Pomanjkanje takšne ureditve se med drugim kaže že v odsotnosti sistematičnega vpogleda v uporabo in delovanje vseh sistemov UI v slovenski javni upravi.</dc:description><dc:publisher>N. Horvat</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-13 08:30:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169861</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
