Kostno-mišična obolenja pri laboratorijskih zobnih protetikihBrezovnik Bunderla, Nuša (Avtor) Kacjan Žgajnar, Katarina (Mentor) Hren, Doroteja (Komentor) Gomišček, Gregor (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikaergonomijalaboratorijski zobni protetikikostno-mišična obolenjamodificirana metoda OWASmetoda CORLETTUvod: Kostno-mišična obolenja (KMO) predstavljajo pri laboratorijskih zobnih protetikih eno najpogostejših z delom povezanih zdravstvenih težav. Vzroki zanje so predvsem dolgotrajno delo v prisilnih držah, ponavljajoči se gibi ter statična obremenitev. Zaradi narave dela, ki zahteva visoko natančnost, so delavci pogosto izpostavljeni škodljivim dejavnikom. Namen: Raziskati smo želeli kostno-mišična obolenja ter delovne položaje laboratorijskih zobnih protetikov ter analizirati izpostavljenost telesnih segmentov ergonomskim obremenitvam in neudobju pri delu opazovanih oseb. Na podlagi rezultatov želimo predlagati ukrepe za razbremenitev zaposlenih. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno kavzalno metodo, modificirano metodo OWAS in metodo CORLETT. Z metodo OWAS smo beležili telesne položaje med delom ter ocenili stopnjo obremenitve posameznih segmentov, z metodo CORLETT smo zabeležili subjektivno izraženo neudobje v dvanajstih telesnih segmentih pri štirih laboratorijskih zobnih protetikih, ki smo jih opazovali med celotnim delovnikom. Rezultati: Največje čezmerne obremenitve so bile zaznane v zatilju, ramenih in spodnjem delu hrbta. Ugotovili smo, da je bila pri nekaterih delovnih nalogah glava pogosto sklonjena nad 30°, nadlahti dvignjene stran od telesa, sedenje pa pogosto nefiziološko. Neudobje se je čez dan stopnjevalo, najvišje vrednosti pa smo zaznali v poznih popoldanskih urah. Razprava: Ugotovitve potrjujejo povezanost ergonomskih obremenitev z razvojem KMO-ja. Razlike med posamezniki kažejo, da nanje vplivajo delovne izkušnje, starost in posamezne naloge. Metodi OWAS in CORLETT sta se izkazali kot primerni pri odkrivanju kritičnih telesnih obremenitev in kot podlaga prilagoditev delovnega okolja. Zaključek: Z ustreznimi ergonomskimi prilagoditvami, uvedbo rednih aktivnih odmorov in razgibalnih vaj ter z uporabo pripomočkov je mogoče bistveno zmanjšati obremenitve in s tem tudi prevalenco za KMO. Rezultati ponujajo konkretna priporočila izboljšanja delovnih pogojev laboratorijskih zobnih protetikov.[N. Brezovnik Bunderla]20252025-06-13 07:45:46Diplomsko delo/naloga169854sl