<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169847"><dc:title>Analiza ključnih dejavnikov tekmovalne uspešnosti srednjih napadalcev v angleški Premier ligi v sezoni 2022/23</dc:title><dc:creator>Čarman Djuran,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučković,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pocrnjič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nogometna analitika</dc:subject><dc:subject>srednji napadalec</dc:subject><dc:subject>tekmovalni dejavniki</dc:subject><dc:description>Na vzorcu 40 srednjih napadalcev iz angleške Premier lige smo želeli ugotoviti, kateri tekmovalni dejavniki so značilni glede na rang kluba, v katerem igrajo srednji napadalci ter ali se med rangi pojavljajo statistično značilne razlike. Srednje napadalce smo razdelili v 5 rangov, odvisno od mesta, na katerem je klub zaključil sezono 2022/23. Tekmovalne dejavnike smo razdelili v sklope, ki opisujejo igro napadalcev (streli, podaje, preigravanja, visoki pritisk in pritisk po izgubljeni žogi ter model vrednosti posesti). Na podlagi analize 25 tekmovalnih dejavnikov smo z enosmerno analizo variance preverjali, ali se med rangi pojavljajo statistično značilne razlike, nato pa z Bonferronijevim testom mnogoterih primerjav želeli ugotoviti razlike med posameznimi pari rangov. Ugotovili smo, da se pri 11 (44%) tekmovalnih dejavnikih pojavljajo statistično značilne razlike med srednjimi napadalci v različnih rangih. Razlike se pojavljajo v vseh sklopih, kar nakazuje na boljšo splošno igro srednjih napadalcev v višje uvrščenih klubih. Največ razlik med pari rangov prikažejo ključne podaje, število visokih pritiskov in model vrednosti posesti, največ razlik pri tekmovalnih dejavnikih znotraj posameznega sklopa (6) se pojavi pri strelih. Rezultati raziskave kažejo na boljšo izvedbo strelov srednjih napadalcev višje uvrščenih klubov, vendar moramo upoštevati dejstvi, da pri 14 tekmovalnih dejavnikih nismo našli razlik, ter da je bilo preučevanih le 40 napadalcev. Kljub številnim tekmam se na nivoju sezone pojavljajo nihanja v formi, poškodbe in drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultate. Povezanost med tekmovalnimi dejavniki in rangom kluba je bila statistično značilna v 14 primerih (56%), kar ponovno nakazuje, da so srednji napadalci v višje uvrščenih klubih boljši. Vsi rezultati kažejo na to, da bi bilo v prihodnosti smiselno izvesti podobno raziskavo na večjem vzorcu ali pa v obstoječ vzorec vključiti tudi druga ligaška tekmovanja oziroma preveriti hipoteze tekom večih sezon.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-13 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169847</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
