Zaposlitev študentov socialnega dela po končanem študiju na centrih za socialno deloZore, Lina (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) študijska praksazaposlovanjecenter za socialno delomotivacijaštipendijaV magistrskem delu sem se osredotočila na aktualno vprašanje zaposlovanja študentov socialnega dela na centrih za socialno delo (CSD) po končanem študiju. Kljub temu da so CSD osrednje institucije, ki delujejo na področju socialnega varstva, raziskave in izkušnje s prakso kažejo, da se diplomanti socialnega dela pogosto ne odločajo za zaposlitev na CSD. To postaja vse bolj pereča tema v kontekstu kadrovske podhranjenosti in preobremenjenosti zaposlenih na CSD. Delo zajema teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu sem opredelila socialno delo in socialne delavce, opisala sem strukturo in razvoj študijskega programa Fakultete za socialno delo. Posebna pozornost je namenjena tudi zaposlitvi in prehodu k zaposlitvi po končanem študiju ter organizaciji in delovnim razmeram na CSD. Empirični del raziskave sem razdelila na dva sklopa. Prvi temelji na kvalitativni metodi raziskovanja, v okviru katere sem na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu študentov 4. letnika FSD izvedla dve fokusni skupini, kjer sem raziskovala izkušnje študentov s prakso na CSD in njihov pogled na zaposlitev na CSD. Na osnovi pridobljenih rezultatov kvalitativnega dela raziskave sem oblikovala predpostavke za kvantitativno raziskavo, ki sem jo izvedla v drugem delu s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu študentov 4. letnika dodiplomskega študija in študentov drugostopenjskega študija na FSD. Rezultati kažejo, da se le manjšina študentov jasno opredeli za tovrstno karierno pot, večina pa je glede zaposlitve neodločenih ali pa si zaposlitve na CSD ne želi. Med dejavniki, ki jih študentje prepoznavajo kot ovire za zaposlitev na CSD, so najpogosteje izpostavljene slaba plača, preobremenjenost zaradi količine birokracije in slaba javna podoba CSD. Kot pozitivne dejavnike zaposlovanja na CSD pa so študentje najpogosteje izbrali ustrezen delovni čas, raznolikost dela in stik z uporabniki. Ugotovila sem tudi, da je pozitivna izkušnja s prakso na CSD povezana z večjo namero zaposlitve v tej instituciji. Prav tako pa več kot polovica anketirancev meni, da jih fakulteta ne pripravi zadostno za delo na CSD, kar nakazuje na razkorak med izobraževalnim sistemom in potrebami delodajalcev. Zanimiva ugotovitev se nanaša tudi na vpliv štipendije na področju socialnega varstva. Čeprav ima v določeni meri pozitiven vpliv – študentje, ki prejemajo štipendijo, so bolj naklonjeni delu na CSD – ta vpliv ni zadosten, da bi prevesil negativne dejavnike. Štipendija torej deluje kot vzpodbuda, vendar ne rešuje temeljnih težav sistema. V delu opozarjam na potrebo po celostnem pristopu k izboljšanju zaposlovanja mladih socialnih delavcev na CSD. Predlagam tako spremembe na ravni izobraževanja kot tudi na sistemski ravni. Prav tako je nujno izboljšati podobo socialnega dela in CSD, saj negativna percepcija zmanjšuje strokovno samozavest in motivacijo za delo. Magistrsko delo pokaže, da je vprašanje zaposlovanja diplomantov socialnega dela kompleksno in večdimenzionalno in zahteva usklajeno delovanje vseh vključenih akterjev.[L. Zore]20252025-06-12 09:02:30Magistrsko delo/naloga169826sl