<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169820"><dc:title>Upanje, vnema in poklicno poslanstvo kot dejavniki subjektivnega blagostanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov</dc:title><dc:creator>Meolic,	Ana Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gradišek,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upanje</dc:subject><dc:subject>vnema</dc:subject><dc:subject>poklicno poslanstvo</dc:subject><dc:subject>model PERMA</dc:subject><dc:subject>subjektivno blagostanje</dc:subject><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagogi</dc:subject><dc:subject>pozitivna psihologija</dc:subject><dc:subject>vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Specialni in rehabilitacijski pedagogi se v svojem delovnem okolju srečujejo s številnimi izzivi, 
kar pomembno vpliva na njihovo počutje. Subjektivno blagostanje je ključni koncept na 
področju pozitivne psihologije, ki vključuje kognitivno in afektivno oceno posameznikovega 
življenja in se povezuje s številnimi ugodnimi izidi, kot so večja uspešnost pri delu, boljši 
medosebni odnosi in manjša verjetnost delovne izgorelosti. Vrlini upanje in vnema pomembno 
prispevata k višjemu zadovoljstvu z življenjem. Upanje je soroden pojem kot optimizem in 
predstavlja posameznikovo pričakovanje pozitivnih izidov v prihodnosti, vnema pa posamezniku 
omogoča, da svoje naloge opravlja z navdušenjem in energijo. Občutek poklicnega poslanstva 
vpliva na to, kako doživljamo svoje delo. Osebam, ki svoje delo doživljajo kot poslanstvo, 
predstavlja njihovo delo eno najpomembnejših življenjskih področij, predane so svojemu 
poklicu in ciljni skupini, s katero delajo. Vrlini upanje in vnema kot tudi občutek poklicnega 
poslanstva imajo pozitiven vpliv na različne vidike dela in življenja strokovnih delavcev v vzgoji 
in izobraževanju, predvsem pa prispevajo k njihovemu večjemu zadovoljstvu z življenjem. V 
okviru empirične raziskave magistrskega dela smo raziskali odnos med vrlinama upanje in 
vnema, občutkom poklicnega poslanstva in subjektivnim blagostanjem po modelu PERMA pri 
specialnih in rehabilitacijskih pedagogih. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno 
neeksperimentalno metodo, ki temelji na kvantitativnem in deloma kvalitativnem pristopu. 
Izvedli smo študijo prereza z enkratnim merjenjem. Vzorec raziskave je obsegal 120 specialnih 
in rehabilitacijskih pedagogov, zaposlenih znotraj različnih vzgojno-izobraževalnih programov. 
Raziskava je potekala pod okriljem internega raziskovalnega projekta Vrline in dobrobit učencev 
in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V slovenskem prostoru še ne obstaja raziskava, 
ki bi preučevala subjektivno blagostanje po modelu PERMA pri strokovnih delavcih v vzgoji in 
izobraževanju. Rezultati raziskave so pokazali, da je izraženost vrlin upanje in vnema pri 
sodelujočih specialnih in rehabilitacijskih pedagogih zelo visoka. Prav tako smo ugotovili, da 
specialni in rehabilitacijski pedagogi pri sebi zelo močno prepoznavajo občutek poklicnega 
poslanstva, najpogosteje preko prepoznanega občutka, da s svojim delom pozitivno vplivajo na 
učence oz. otroke. Ugotovili smo tudi, da sta vrlini upanje in vnema pri specialnih in 
rehabilitacijskih pedagogih ter splošno subjektivno blagostanje po modelu PERMA v pozitivni 
statistično pomembni povezanosti, prav tako tudi njihovo doživljanje občutka poklicnega 
poslanstva in splošno subjektivno blagostanje. Poleg tega smo ugotovili, da se specialni in 
rehabilitacijski pedagogi v izraženosti vrlin upanje in vnema ne razlikujejo med seboj glede na 
delovno dobo in delovno mesto, na katerem so zaposleni. Nazadnje smo ugotovili še, da se 
specialni in rehabilitacijski pedagogi glede na delovno dobo statistično ne razlikujejo v 
subjektivnem blagostanju po modelu PERMA, se pa delno razlikujejo v subjektivnem 
blagostanju glede na delovno mesto, na katerem so zaposleni. Raziskava predstavlja pomemben 
prispevek k poznavanju in ozaveščanju o pomembnosti subjektivnega blagostanja specialnih in 
rehabilitacijskih pedagogov in hkrati prinaša velik doprinos k znanosti na področju raziskovanja 
subjektivnega blagostanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.</dc:description><dc:publisher>A. M. Meolic</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-12 08:30:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169820</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
