Vprašanje kreativnega in umetniškega potenciala umetne inteligenceVidič, Anton (Avtor) Škamperle, Igor (Mentor) Markič, Olga (Mentor) Umetnostdružbeni konstruktinspiracijamotivacijazavestumetna inteligencapametno orodjegeneralna umetna inteligencapomenunija uporabnik – umetna inteligenca.Vdor umetne inteligence na polje umetnosti je povzročil veliko ogorčenja, šoka in debat. Produkti umetnih inteligenc so namreč lahko izredno kvalitetni in dostopni. Vsaj na prvi pogled lahko posnemajo dela človeških umetnikov. Tema magistrske naloge je zato premislek o tem, ali so produkti umetne inteligence lahko taki, da imajo umetniško vrednost. Pri tem si pomagam s konceptno analizo pomembnih avtorjev s področja razumevanja umetnosti, kot so formalist Clive Bell, sociolog Pierre Bourdieu in skupina psihologov pod vodstvom Todd M. Trasha. Za analizo konceptov kreativnosti in umetne inteligence posežem po delih filozofov Margaret Boden, John Searle, Johnatan C. Flowers in Trystan Goetze. Ugotavljam, da umetna inteligenca sicer lahko privede do kreativnih produktov, a sam proces ustvarjanja kreativne inteligence ne more biti kreativen, ker ne razume resničnih pomenov simbolov s katerimi manipulira. Kreativnost umetne inteligence se tako lahko izraža zgolj v situacijah zamejenih kontekstov, kakršne najdemo v pozitivni znanosti, v šahu,… Pokažem, da zaradi te pomembne omejitve umetna inteligenca ne proizvaja umetniško pomembnih del, ampak kvečjemu reorganizira potencialno umetniško pomembne gradnike drugih umetnin s človeškimi avtorji.A. Vidič20252025-06-12 07:45:38Magistrsko delo/naloga169807sl