<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169799"><dc:title>Biopsihosocialni model zdravljenja nosečnic z nosečnostno sladkorno boleznijo</dc:title><dc:creator>Munda,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pongrac Barlovič,	Draženka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nosečnostna sladkorna bolezen</dc:subject><dc:subject>biopsihosocialni model</dc:subject><dc:subject>psihosocialni dejavniki</dc:subject><dc:subject>urejenost glikemije</dc:subject><dc:subject>neugodni perinatalni izidi</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>personalizirana obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Uniformno zdravljenje nosečnostne sladkorne bolezni (NSB) z naraščajočo incidenco obremenjuje nosečnice in zdravstveni sistem. Želeli smo preveriti, ali se psihosocialni dejavniki povezujejo z uspešnostjo zdravljenja ter oblikovati biopsihosocialni model za stratifikacijo žensk glede na raven tveganja.
Metoda: Manj uspešno zdravljenje smo definirali s: (i) slabše urejeno glikemijo (UG), opredeljeno z deležem meritev koncentracije glukoze v krvi v cilju pod 80 % časa in (ii) pojavom neugodnih perinatalnih izidov (NPI), opredeljenim s kompozitom z NSB povezanimi zapleti: rojstvo otroka prevelikega za gestacijsko starost, neonatalna hipoglikemija, zlatenica, zlom ključnice, mrtvorojenost, neonatalna smrt. Z multiplo logistično regresijo smo preverjali povezanost spremenljivk z izidoma. Za oblikovanje napovednih modelov smo uporabili metode strojnega učenja: logistično regresijo, naključni gozd, metodo podpornih vektorjev, XGBoost.
Rezultati: Pri vključenih nosečnicah (UG: n = 470, NPI: n = 477; v obeh vzorcih starost = 31,0 [28,0–35,0] kg, ITM = 24,7 [21,6–28,7] kg/m2) so se psihosocialne spremenljivke pomembno povezovale z UG (psihološke: p = 0,005; socialne: p = 0,001) in NPI (psihološke: p &lt; 0,001; socialne: p = 0,028). Biopsihosocialni model je dosegel najvišjo napovedno točnost, še posebej z metodo XGBoost (UG / NPI: PR AUC = 0,87 / 0,81; konkordanca c = 0,93 / 0,91; Brierjev dosežek = 0,11 / 0,14). V modelu UG je pomembnost spremenljivk strmo upadala. V ospredju, z relativno pomembnostjo nad 0,5, so bile spremenljivke ITM matere, teden postavitve diagnoze in opolnomočenost za vodenje NSB. Nasprotno pa je bil upad pomembnosti spremenljivk pri NPI bolj postopen. Relativno pomembnost 0,9 so presegle opolnomočenost za vodenje NSB, teden postavitve diagnoze, starost, vpliv NSB na življenje, samoučinkovitost.
Zaključek: Z uspešnostjo zdravljenja se povezujejo psihološke in socialne spremenljivke. Stratifikacija ženske glede na raven tveganja je možna, vendar lahko visoko točnost klasifikacije dosežemo le s kombinacijo biopsihosocialnih spremenljivk. V zaključku dela predstavljamo nadaljnje korake v smeri personalizirane obravnave.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-12 07:15:26</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169799</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
