<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169755"><dc:title>Vrstna sestava, številčnost in biomasa deževnikov (Lumbricidae) pri različni obdelavi njivskih tal</dc:title><dc:creator>Pevec,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekologija tal</dc:subject><dc:subject>fauna tal</dc:subject><dc:subject>ohranitveno kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>minimalna obdelava</dc:subject><dc:description>Deževniki pomembno spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti tal, saj z bioturbacijo in presnovo organskih ostankov vplivajo na strukturo tal, obstojnost agregatov, poroznost, infiltracijo vode ter dinamiko hranil v tleh. Spremembe v rabi in gospodarjenju s tlemi lahko negativno vplivajo na populacijo deževnikov ter s tem na delovanje talnega ekosistema. V dolgoletnih poljskih poskusih Ljubljana in Moškanjci, ki potekata od leta 1999, smo proučevali vpliv različnih načinov obdelave tal na številčnost, biomaso in vrstno sestavo deževnikov (Lumbricidae). Primerjali smo konvencionalno oranje do globine 25 cm (CT) z minimalno obdelavo do globine 10 cm brez obračanja tal (MT). Vzorčenje je potekalo z ročnim sortiranjem tal iz izkopa velikosti 30 cm x 30 cm do globine 20 cm in polivanjem z 0,5 % raztopino formalina. Obdelava tal vpliva na številčnost in biomaso deževnikov. V večini vzorčenj na obeh lokacijah je bilo več deževnikov in večja biomasa v tleh z minimalno obdelavo (MT), z izjemo aprilskega vzorčenja v Moškanjcih. V teksturno lažjih tleh v Moškanjcih je bilo povprečno skupno število deževnikov v tleh MT 117 osebkov/m², v tleh CT pa 95 osebkov/m². Povprečna skupna biomasa je znašala 87,5 g/m² v MT in 58,9 g/m² v CT tleh. V teksturno težjih tleh Ljubljani je bila razlika še izrazitejša: v tleh MT je bilo povprečno 179 osebkov/m², v CT pa 85 osebkov/m², povprečna biomasa pa je znašala 80,2 g/m² v MT in 32,3 g/m² v CT. V Moškanjcih obdelava tal ni imela statistično značilnega vpliva na številčnost, biomaso in vrstno sestavo deževnikov, kar pripisujemo času vzorčenja in specifičnim okoljskim razmeram (temperatura, vsebnost vode v tleh).Vrstna pestrost je bila na obeh lokacijah večja na MT v primerjavi s CT. Čas vzorčenja je pomembno vplival na populacije deževnikov na obeh lokacijah. V obdobjih ugodnih razmer smo zaznali tri- do štirikrat večje število mladih osebkov v primerjavi z odraslimi, kar potrjuje, da sta sezonska temperatura in vsebnost vode v tleh ključna dejavnika njihove številčnosti. Rezultati nakazujejo, da je biomasa mladih osebkov bolj odvisna od načina obdelave tal kot od časa vzorčenja. Na obeh lokacijah so prevladovale endogeične vrste deževnikov, med njimi Aporrectodea caliginosa, Aporrectodea rosae in Proctodrilus sp. V Moškanjcih smo našli tudi aneično vrsto deževnikov Lumbricus terrestris, ki so prevladovali v tleh z MT obdelavo. Za natančnejšo oceno vpliva različnih načinov obdelave tal na populacije deževnikov in rodovitnost tal bi bilo potrebno pogostejše sezonsko spremljanje ter dolgoletno opazovanje.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-08 07:16:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
