<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169748"><dc:title>Odzivi 5 – 6 let starih otrok v neposrednem stiku z različnimi živimi živalmi ter vpliv neposredne izkušnje na odnos do živali</dc:title><dc:creator>Kolenc,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>odnos do živali</dc:subject><dc:subject>izkustveno učenje</dc:subject><dc:subject>začetno naravoslovje</dc:subject><dc:subject>predsodki do živali</dc:subject><dc:description>Otroci že v zgodnjem otroštvu razvijajo odnos do narave in živali, pri čemer imajo neposredne 
izkušnje ključno vlogo pri oblikovanju njihovega dojemanja živalskega sveta. Raziskave 
kažejo, da lahko neposreden stik z živimi živalmi prispeva k zmanjšanju strahu in predsodkov 
ter spodbuja razvoj empatije in odgovornosti do živih bitij. 
V diplomskem delu sem izvedla dve raziskavi. V prvi raziskavi sem preučevala vedenjske in 
čustveno-telesne odzive 80 otrok, starih 5–6 let, ob neposrednem stiku s hišnim kuncem, 
voščeno rego, sončnim hroščem in deževnikom. Raziskovala sem tudi, ali pri teh odzivih 
prihaja do razlik med spoloma. Otroci so imeli možnost opazovanja, dotikanja in rokovanja z 
živalmi, pri čemer sem spremljala njihove vedenjske odzive in jih ovrednotila s pomočjo 
petstopenjske lestvice negativnih občutij. Podatke sem zbirala tudi preko kratkih intervjujev, v 
katerih so otroci opisovali svoja čustva in telesna občutja ob stiku s posamezno živaljo. 
Druga raziskava se je osredotočila na učinkovitost pedagoškega pristopa, ki vključuje 
kratkotrajno gojenje žive živali z načrtovanimi dejavnostmi v vrtčevski skupini. V njej je 
sodelovalo 21 otrok, starih 5–6 let, ki so imeli dvodnevno izkušnjo neposrednega spoznavanja 
in gojenja voščene rege. Po zaključenih dejavnostih sem ponovno preverila njihove odzive, da 
bi ugotovila, ali je ponavljajoči se neposredni stik z voščeno rego vplival na spremembo odnosa 
otrok do te živalske vrste. 
V prvi raziskavi se je izkazalo, da so otroci različno reagirali do različnih živali. Njihovi odzivi 
do nevretenčarjev so bili bolj negativni kot pa do vretenčarjev. Rezultati druge raziskave pa so 
pokazali, da daljša izpostavljenost določeni živali, v našem primeru voščeni regi, prispeva k 
bolj pozitivnemu odnosu in zmanjšanju predsodkov do te določene vrste. V obeh raziskavah pa 
med spoloma ni bilo opaznih večjih razlik. 
Zaključujem, da omogočanje neposrednih izkušenj z živimi živalmi učinkovita metoda pri 
oblikovanju pozitivnega odnosa do živali v predšolskem obdobju. Rezultati mojega 
diplomskega dela poudarjajo pomen vključevanja živih živali v vzgojno-izobraževalni proces 
in ponujajo smernice za uporabo tovrstnih pristopov v vrtcih.</dc:description><dc:publisher>J. Kolenc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-07 08:30:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
