Biološko znanje dijakov in njihova stališča do mitov v biologijiBukovnik, Katja (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) mitpredstavecepljenjegensko spremenjeni organizmepodnebne spremembeevolucijabiologijadijakiŠola je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki že v zgodnjem otroštvu vpliva na oblikovanje vrednot in stališč. Zaradi pomanjkljivega znanja in slabega razumevanja v poplavi vseh informacij nastajajo in obstojijo različni miti v biologiji, ki vplivajo tudi na obnašanje posameznikov in družbe. Za uspešno odpravljanje in preprečevanje mitov v biologiji je sprva potrebno njihovo razumevanje. V magistrski nalogi smo zato predstavili dvom v znanost, definirali štiri področja raziskovanja (COVID-19 in cepljenje, podnebne spremembe, GSO, evolucije in kreacionizem), vlogo šole na tem področju in naravoslovno samoučinkovitost. V raziskavi nas je zanimalo, ali obstajajo povezave med znanjem biologije in dovzetnostjo dijakov za različne mite v biologiji. Želeli smo ugotoviti, kakšno je splošno znanje biologije po zaključku osnovnošolskega izobraževanja, kako dijaki ocenjujejo svoje znanje biologije in kakšna so njihova stališča do izbranih mitov. Med drugim smo želeli ugotoviti tudi, ali se statistično pomembne razlike v stališčih do mitov pojavljajo med dijaki, ki drugače ocenjujejo svoje znanje biologije, med dijaki z različnimi zaključnimi ocenami pri naravoslovnih predmetih v osnovni šoli, ali med dijaki, ki obiskujejo različne srednješolske programe. Zanimalo nas je tudi, ali morda obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih do mitov glede na spol dijakov. Ugotovili smo, da je znanje biologije med dijaki glede na ocene dobro, dobro je tudi na mednarodni ravni. Svoje znanje so dijaki najnižje ocenjevali pri sklopu mikrobiologije, anatomije človeka in evolucije, svoje znanje visoko vrednotijo pri sklopu živali ter na področju poznavanja fotosinteze in celičnega dihanja. Dijaki najvišje vrednotijo sklop nezaupanje v GSO, nato nezaupanje v cepljenje, zatem sklop zanikanje evolucijske teorije in najnižje sklop zanikanje podnebnih sprememb. Rezultati so pokazali, da dijaki, ki nižje ocenjujejo lastno znanje biologije, višje vrednotijo trditve v sklopu zanikanja podnebnih sprememb in evolucijske teorije. Dijaki z nižjim povprečjem zaključnih ocen pri naravoslovnih predmetih višje vrednotijo trditve v sklopu zanikanja podnebnih sprememb, nezaupanja v GSO in zanikanja evolucijske teorije kot dijaki z višjim povprečjem zaključnih ocen pri naravoslovnih predmetih. Stališča dijakov do zanikanja podnebnih sprememb in zanikanja evolucijske teorije se razlikujejo glede na to, kateri srednješolski program obiskujejo, ni pa statistično pomembnih povezav med stališči do nezaupanja v cepljenje in GSO. Spol bistveno ne vpliva na stališča dijakov glede mitov v biologiji. Ženske so izkazale večjo podporo teorijam zarote, medtem ko so se moški bolj strinjali s trditvami glede zanikanja podnebnih sprememb. Ženske imajo višje povprečje zaključnih ocen pri biologiji in naravoslovnih predmetih v osnovni šoli ter višje vrednotijo svoje znanje pri biologiji v primerjavi z moškimi. Raziskava je pokazala, da znanje biologije, pridobljeno v osnovni šoli, vpliva na dovzetnost dijakov za mite v biologiji, sorazmerno s količino in celovitostjo pridobljenega znanja na določenem področju obravnavanega predmeta.K. Bukovnik20252025-06-07 08:30:10Magistrsko delo/naloga169747sl