Kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozoMaruško, Sara (Avtor) Matić, Lucija (Mentor) Gogova, Tina (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaavtoimunska bolezennevrologijacelovita obravnavaUvod: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade mielinsko oblogo živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači. To povzroči motnje v prenosu živčnih impulzov, kar vpliva na gibanje, ravnotežje, vid, kognicijo in občutke. Bolezen prizadene predvsem mlade odrasle, z večjo pojavnostjo pri ženskah. Vzrok bolezni je še vedno le delno pojasnjen, vendar se domneva, da gre za kombinacijo genetskih in okoliških dejavnikov. Čeprav zdravljenja, ki bi bolezen povsem ozdravilo, še ni, so na voljo terapije za obvladovanje simptomov in upočasnitev napredovanja bolezni. Zaradi naštetih simptomov, ki močno vplivajo na pacientovo življenje, se ob zdravstveni obravnavi pozornost namenja tudi kakovosti življenja, ki vključuje subjektivno oceno njihovega fizičnega, čustvenega in socialnega stanja. Namen: Namen diplomskega dela je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozo, ter oceniti njihovo fizično, duševno, duhovno zdravje in socialne odnose. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda, pregled literature pa je potekal v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed/MEDLINE in ScienceDirect od novembra 2023 do septembra 2024. V analizo je bilo vključenih 13 znanstvenih člankov. Rezultati: Rezultati raziskave so se osredotočili na kazalnike kakovosti življenja pacientov z multiplo sklerozo, pridobljene z ocenjevalnimi lestvicami za fizično, psihološko, socialno in duhovno dobrobit. Ugotovili smo, da bolečine, utrujenost in težave z gibanjem negativno vplivajo na kakovost življenja. Psihološko dobro počutje je zmanjšano zaradi depresije, tesnobe in kognitivnih težav, kar pripelje do nižjih ocen kakovosti življenja. Socialna podpora in dobri družinski odnosi pozitivno vplivajo na višjo kakovost življenja. Duhovno zdravje, ki vključuje občutek smiselnosti, notranjega miru in duhovne podpore, pripomore k boljšemu psihološkemu počutju in večji odpornosti na stres. Duhovne aktivnosti in občutek duhovne povezanosti pomagajo pacientom pri soočanju z izzivi bolezni in zmanjšujejo občutke osamljenosti. Zaposleni pacienti poročajo o višji kakovosti življenja v primerjavi z brezposelnimi, kar kaže na pomembnost delovne aktivnosti za dobro počutje. Razprava in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno razvijati celostne pristope z vključevanjem različnih strokovnjakov. Priporočljivo je tudi raziskati vpliv prehrane in vlogo duhovnosti pri rehabilitaciji, saj bi to lahko izboljšalo obvladovanje bolezni.[S. Maruško]20252025-06-07 07:46:23Diplomsko delo/naloga169745sl