<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169686"><dc:title>Sinteza</dc:title><dc:creator>Huzjan,	Zdenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Makše,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Frelih,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:description>Prostor lastnega bitja (prebivanja), ki ga živimo in kar nas določa kot samospraševalna bitja, ki »nikoli ne mirujejo«, saj so neprestano izpostavljena dvomom, se v likovnem organizmu transformira kot podoba okroglin (»življenje je verjetno okroglo« je v enem izmed svojih pisem bratu Theu napisal V. van Gogh) in enako še filozof Jaspers, ki ugotavlja, da je »Vsaka bit v sebi okrogla«). In prav ta metafora okroglin, kot samospraševalni sprožilec, ponuja mlademu človeku znotraj študija likovnih zakonitosti tisto intimno neizmernost, ki ga lahko pripelje do lastne slike, risbe in skulpture.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2025-06-06 15:41:35</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>169686</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
