<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169597"><dc:title>Celostna ocena trajnosti agroživilske verige z metodo DEX</dc:title><dc:creator>Dergan,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debeljak,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agroživilstvo</dc:subject><dc:subject>agroživilska veriga</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>ocena trajnosti</dc:subject><dc:subject>metoda DEX</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija se osredotoča na razvoj robustne metodologije za celostno oceno trajnosti agroživilske verige, ki temelji na metodi DEX. Metodologija omogoča integracijo okoljskih, ekonomskih in socialnih vidikov ter njihovih presečišč, opredeljenih kot sprejemljivost, izvedljivost in pravičnost. Glavni cilj je preseči omejitve obstoječih pristopov, ki pogosto ne zajamejo kompleksnih interakcij med stebri trajnosti in dinamike agroživilskih sistemov. Razvita metodologija vključuje večfazni proces, ki zajema izbor in kalibracijo indikatorjev trajnosti, njihovo strukturiranje v hierarhične večkriterijske modele z uporabo metode DEX in orodja DEXi, združitev posameznih modelov v agregiran model za agroživilsko verigo ter izvedbo analize občutljivosti za prepoznavanje ključnih vzvodov pri upravljanju trajnosti lokalne agroživilske verige. Validacija metodologije je bila izvedena na primeru lokalne agroživilske verige iz Prekmurja. Rezultati potrjujejo, da metodologija omogoča večnivojsko oceno trajnosti – na ravni posameznih členov, stebrov in verige kot celote. Analiza »Kaj-če« je preučila vplive zunanjih dejavnikov, kot so cene energentov, podnebne spremembe (npr. vročinski valovi) in dohodkovne spremembe, ter razkrila ključne vzvode za trajnostno upravljanje. Raziskava je kot širše strategije za izboljšanje trajnosti prepoznala tudi ukrepe, kot so zmanjšanje porabe virov, optimizacija procesov in izboljšanje delovnih pogojev. Z nadaljnjim razvojem pa bi razvita metodologija lahko postala prenosljiva tudi na druge sektorje, kot so gozdarstvo, tekstilna industrija in energetika, ter prilagodljiva različnim socialno-ekonomskim in okoljskim značilnostim okolja njene uporabe kot tudi kompleksnejšim strukturam oskrbovalnih verig.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-06 07:15:28</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169597</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
