<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169584"><dc:title>Formativno spremljanje znanja z vidika osnovnošolskih učiteljev fizike.</dc:title><dc:creator>Knavs,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Susman,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>Fizika</dc:subject><dc:subject>formativno spremljanje znanja</dc:subject><dc:subject>aktivno učenje</dc:subject><dc:subject>povratna informacija</dc:subject><dc:description>Formativno spremljanje znanja omogoča učiteljem, da pri učencih hitreje prepoznajo napačne predstave v njihovem znanju, na katero jim učitelji podajo ustrezno povratno informacijo S formativnim spremljanjem znanja učencev želijo učitelji učence aktivno vključiti v proces učenja. 
V okviru  magistrske naloge je predstavljeno, kaj je formativno spremljanje in katere so možnosti za izobraževanje učiteljev na tem področju. Obravnavan je pomen, ki ga učitelji fizike pripisujejo povratni informaciji in aktivnemu sodelovanju učencev pri pouku fizike. Predstavljeni so pogledi osnovnošolskih učiteljev fizike na formativno spremljanje znanja, pridobljeni z devetimi intervjuji osnovnošolskih učiteljev fizike, ki prihajajo z različnih šol in imajo različno delovno dobo. V okviru magistrskega dela so bili pripravljeni primeri tehnik formativnega spremljanja znanja za poglavje sile za osnovnošolske učitelje fizike. 
Rezultati raziskave kažejo, da pojem formativno spremljanje znanja pozna veliko  izbranih osnovnošolskih učiteljev, vendar ga nekoliko manj izbranih učiteljev uporablja pri svojem pouku. Kot glavni razlog neuporabe je časovna potratnost, veliko administrativnega dela in dejstvo, da učenci učiteljevega dodatnega truda ne cenijo. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da učitelji pri pouku uporabljajo nekatere sestavine formativnega spremljanja znanja. Poseben poudarek namenijo povratni informaciji, kriterijem ocenjevanja, ciljem učenja ter pomembnosti dejavnosti učencev v celotnem učnem procesu. Kot ključen nasvet za uspešno uvedbo formativnega spremljanja v proces poučevanja izkušeni in manj izkušeni učitelji priporočajo uporabo kratkih in učinkovitih nalog, nenehnega sprotnega spremljanja napredka učencev ter spodbujanje njihove dejavnosti pri pouku.</dc:description><dc:publisher>P. Knavs</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-05 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169584</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>