Pogostost delirija pri cepljenih in necepljenih bolnikih proti SARS-CoV-2 na enoti intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja: retrospektivna analizaTokmaković, Adisa (Avtor) Mlinar, Suzana (Mentor) Perme Hajdinjak, Janja (Komentor) Zore, Anamarija (Recenzent) magistrska delazdravstvena negacovid-19cepljenjedelirijoviranjeUvod: Delirij ali akutna zmedenost velja za enega najpogostejših sindromov v enotah intenzivne terapije in je pogosto posledica okužbe dihal. Je nevrovedenjska motnja, ki je premalo diagnosticirana in zato premalo zdravljena, vendar potencialno reverzibilna in je lahko preprečimo. Delirij pri hospitaliziranih bolnikih s covidom-19 je pokazatelj povečane umrljivosti in podaljšane hospitalizacije. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost delirija na enoti intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana pri bolnikih s covidom-19, ki so bili cepljeni in tistimi, ki niso bili cepljeni. Metode dela: Izvedli smo neintervencijsko, retrospektivno raziskavo v katero smo vključili bolnike s covidom-19, ki so bili sprejeti na intenzivno enoto Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana med januarjem 2020 in decembrom 2023. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 170 bolnikov s covidom-19, 68,8 % je bilo moških in 31,2 % žensk. Delirij se je pogosteje pojavljal (92,1%) med necepljenimi bolniki proti SARS-CoV-2, manj pri cepljenih (73,1%). Kullbackov 2Î test kaže statistično pomembne razlik v pojavnosti delirija pri bolnikih s covidom-19, ki niso cepljeni (p = 0,005), ter v pojavnosti delirija pri necepljenih moških bolnikih s covidom-19 v primerjavi s cepljenimi moškimi bolniki (p=0,013). Razprava in zaključek: Delirij je pogostejši pri necepljenih bolnikih s covidom-19, kar je skladno z raziskavo uporabljeno v tej študiji. Cepljenje ni vplivalo na dolžino hospitalizacije ali potrebo po fizičnih ovirnicah, kar nakazuje vpliv drugih dejavnikov, kot so splošno zdravstveno stanje in resnost poteka bolezni covid-19. Prepoznana je bila potreba po sistematičnem pristopu k ocenjevanju delirija v vsaki izmeni z validiranimi orodji, kot sta CAM-ICU in ICDSC, ki omogočata zgodnje prepoznavanje in boljše obvladovanje delirija v klinični praksi.[A. Tokmaković]20252025-06-05 07:45:50Magistrsko delo/naloga169578sl