Doživljanje odhoda starega človeka v dom za stareHabjan, Lea (Avtor) Dragoš, Srečo (Mentor) staroststaranjeselitev v dom za stareinstitucionalno varstvosocialne mrežezdravjeinformiranostavtonomijaV magistrskem delu sem se osredotočila na doživljanje odhoda starega človeka v dom za stare. Odhod v dom za stare predstavlja kompleksno življenjsko izkušnjo, ki vključuje ločitev od domačega okolja, spremembe v obstoječih socialnih mrežah in prilagoditev na novo življenjsko okolje. V teoretičnem delu sem razložila pojma starost in staranje, opisala vsakodnevno življenje starih ljudi, socialne mreže, institucionalno varstvo, proces poteka sprejema v dom za stare in dejavnike za selitev v domsko okolje. Dotaknila pa sem se tudi doživljanja selitve v dom za stare, kjer sem se osredotočila na stiske v starosti ter finančni vidik procesa selitve in domske oskrbe. V teoretičnem delu sem opisala Dom Petra Uzarja Tržič, kjer sem tudi izvedla raziskavo. Raziskava je bila kvalitativna. Neslučajnostno in priročno sem izbrala devet stanovalcev Doma Petra Uzarja Tržič, s katerimi sem izvedla intervjuje. V raziskavi me je zanimalo, kako so doživljali potek selitve v dom za stare, kateri so bili glavni razlogi in dejavniki za odločitev za selitev v institucionalno varstvo. Raziskala sem tudi vpliv procesa selitve na fizično in psihično zdravje posameznika, informiranost posameznika pred odhodom v dom za stare, dotaknila pa sem se tudi finančnega vidika procesa selitve v dom za stare in kasnejšega bivanja v domu. Raziskala sem vlogo socialnih mrež pri doživljanju posameznikove selitve in bivanja v domu za stare. V razpravi sem primerjala prek intervjujev pridobljene podatke in ugotovila, da so stanovalci Doma Petra Uzarja Tržič proces selitve v dom doživljali na različne načine zaradi individualnih dejavnikov, kot so posameznikovo zdravstveno stanje, osebnostne lastnosti in vključenost v socialne mreže. Rezultati so pokazali, da so glavni razlogi za selitev v dom za stare zdravstvene težave, bivanjska problematika in želja po razbremenitvi družine. Pomembna dejavnika pri odločitvi za odhod v dom za stare pa sta tudi zagotovitev in dostopnost kakovostne zdravstvene oskrbe. Ugotovila sem, da je bil proces selitve intervjuvancev zaradi podpore in sodelovanja socialne službe in družine preprost. Pomembna se mi zdi ugotovitev, da ukvarjanje uporabnikov doma za stare z različnimi aktivnostmi vpliva na njihovo dobro počutje in izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Rezultati so pokazali, da selitev v dom za stare vpliva tako na psihično kot tudi fizično zdravstveno stanje. Socialni mreži, ki imata bistven vpliv na kakovostnejše bivanje v domu za stare, sta družina in prijatelji. Ugotovila sem tudi, da boljša informiranost olajša proces selitve ter zmanjša stres in skrbi v povezavi z odhodom v dom za stare. Opazila sem, da je proces selitve vprašanim predstavljal velik finančen zalogaj, ki je vplival tako na posameznika kot na njegovo družino. Hkrati pa mnogi svojci prevzamejo finančno breme procesa selitve v dom za stare in domske oskrbe ter s tem olajšajo odločitev za odhod v institucionalno varstvo. Vprašani stanovalci doma so podali več raznovrstnih predlogov glede izboljšanja kakovosti bivanja v domu za stare, lažjega odhoda in prilagoditve na domsko življenje ter poudarili pomembnost prisotnosti socialnih stikov. Na podlagi pridobljenih podatkov sem dodala nekaj predlogov za boljšo informiranost glede procesa selitve v dom za stare, kakovostnejše bivanje in bolj individualiziran pristop k posamezniku.[L. Habjan]20252025-06-03 09:00:26Magistrsko delo/naloga169538sl