Identitetni položaji slovenskih mladostnikov v povezavi z vzgojnimi stili njihovih starševBrulc, Urška (Avtor) Prosen, Simona (Mentor) MladostnikiIndividualnostidentitetaidentitetni položajvzgojni stil starševV magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali obstajajo povezave med identitetnim položajem slovenskih dijakov_inj in vzgojnim stilom njihovih staršev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili glavne pojme – mladostništvo, identiteto in identitetne položaje po avtorju Jamesu Marcii ter vzgojne stile po avtorici Diane Baumrind. Nato smo v empiričnem delu raziskali povezavo identitetnega položaja dijakov_inj z vzgojnim stilom njihovih staršev, k temu pa smo dodali še nekatere druge spremenljivke, kot so starost, spol, zaključni učni uspeh dijakov_inj in socialno-ekonomski status družine. V kvantitativni raziskavi smo uporabili dva ločena vprašalnika: vprašalnik starševske avtoritete PAQ (Alkharusi idr., 2011) in vprašalnik identitetnih položajev po Marcii EOM-EIS2 (Nwe Oo, 2015). V raziskavo so bili vključeni dijaki in dijakinje dolenjskih srednjih šol, ki obiskujejo programe srednjega strokovnega ali poklicnega tehniškega izobraževanja. V celoti je vprašalnik za ugotavljanje starševskega vzgojnega stila izpolnilo 198 (100 %), vprašalnik za prevladujoč identitetni položaj pa 177 (89,4 %) dijakov_inj. Rezultati so pokazali, da se vsak starševski vzgojni stil v pozitivni smeri statistično značilno povezuje z vsaj enim identitetnim položajem. Pri avtoritativnem stilu vzgoje je bila potrjena statistično pomembna povezava z zrelim identitenim položajem, pri avtoritarnem stilu povezava z razpršenim in privzetim identitetnim položajem ter moratorijem, pri permisivnem stilu pa z dvema identitetnima položajema – razpršenim in privzetim. Dokazali smo tudi statistično značilne razlike med spoloma pri stilu vzgoje ter identitenem položaju dijaka_inje: pri avtoritarnem in permisivnem stilu vzgoje ter pri razpršenem in privzetem identitetnem položaju – povsod so višje rezultate dosegli dijaki moškega spola. Statistično pomembne razlike pa se v večini niso pokazale med mlajšimi in starejšimi dijaki_njami, razen pri avtoritarnem stilu vzgoje, ki je bil bolj zastopan pri mlajši skupini. Ugotovili smo tudi negativno statistično pomembno povezavo šolskega uspeha dijakov_inj z avtoritarnim in permisivnim vzgojnim stilom, ravno tako tudi z večino identitenih položajev – razpršenim, privzetim in moratorijem. Statistično značilne razlike smo dokazali tudi v socialno-ekonomskem statusu družin z avtoritativnim ter permisivnim vzgojnim stilom. Pri identitetnih položajih se statistično pomembne razlike glede na socialno-ekonomski status družine niso pokazale. Rezultati naše raziskave lahko znatno prispevajo k razumevanju trenutnega identitetnega položaja mladostnikov in širšega okolja, v katerem odraščajo. Slednje lahko strokovnim delavcem omogoča bolj premišljeno pedagoško delovanje, odziv in izbiro intervencij.U. Brulc20252025-05-29 08:30:24Magistrsko delo/naloga169457sl