Sistematični pregled raziskav o liofilizaciji laktobacilov in preizkus uporabnosti velikega jezikovnega modela pri zbiranju in vrednotenju podatkovŠuštarič, Tinara (Avtor) Zupančič, Špela (Mentor) Locatelli, Igor (Komentor) probiotikilaktobacililiofilizacijasistematični pregledveliki jezikovni modelProbiotične bakterije, predvsem laktobacili, imajo ključno vlogo pri vzdrževanju ravnovesja črevesne mikrobiote in se uporabljajo tako v zdravilih za različne terapevtske namene kot tudi v prehranskih dopolnilih in živilih. Za zagotovitev njihove učinkovitosti in stabilnosti med shranjevanjem se pogosto uporablja postopek liofilizacije. Naloga se osredotoča na sistematični pregled znanstvenih raziskav, ki obravnavajo liofilizacijo laktobacilov, in vključuje analizo možnosti uporabe orodij umetne inteligence (angl. artificial intelligence, AI) v raziskovalnem procesu. Izvedli smo sistematični pregled raziskav zajetih v podatkovni bazi PubMed do 23. 10. 2024. Za ekstrakcijo podatkov smo poleg klasičnega ročnega pregleda uporabili tudi veliki jezikovni model (angl. large language model, LLM), s pomočjo katerega smo analizirali metodološke vidike raziskav. V ta namen smo oblikovali strukturirane pozive, ki so omogočili strukturirano zbiranje podatkov o bakterijskih sevih, liofilizacijskih parametrih, uporabljenih zaščitnih snoveh, mikroenkapsulaciji ter pogojih shranjevanja. Izmed 566 zadetkov smo izbrali 272 ustreznih raziskav. Večina raziskav je preučevala posamezne seve, pri čemer so prevladovale vrste Lactobacillus plantarum, L. acidophilus in L. casei. Analiza parametrov liofilizacije je pokazala, da se je za zamrzovanje najpogosteje uporabljala temperatura –80 °C, medtem ko je se primarno sušenje najpogosteje izvajalo pri –50 °C. Temperatura sekundarnega sušenja se je običajno gibala med 20 in 25 °C, dolžina liofilizacijskega cikla pa je največkrat trajala od 24 do 48 ur. Najpogosteje uporabljena stabilizatorja sta bila saharoza in trehaloza, pogosto pa so bile uporabljene tudi proteinske snovi, kot je posneto mleko. Mikroenkapsulacija je bila uporabljena kot dodatni korak v formulaciji, pri čemer so prevladovali materiali, kot sta alginat in sirotkine beljakovine, najpogostejši tip formulacije pa so bile mikrokapsule. Shranjevanje probiotikov se je najpogosteje izvajalo pri 4 °C za obdobje od enega do šestih mesecev. Rezultati so pokazali, da je uporaba AI v raziskovalnem procesu že danes uporabna podpora, zlasti za sistematično analizo večjega števila virov.20252025-05-27 08:45:18Magistrsko delo/naloga169382sl