<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169350"><dc:title>Nosečnost in postanatalna oskrba žensk z motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Čubrić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osebe z motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>Nosečnice</dc:subject><dc:subject>motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>postnatalna oskrba</dc:subject><dc:subject>zdravstveno osebje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje potek nosečnosti in postnatalno oskrbo žensk z motnjami v duševnem razvoju. 
V strokovni literaturi je navedeno, da imajo ženske z motnjami v duševnem razvoju več zdravstvenih težav v času nosečnosti in v postnatalnem obdobju. Pogosta je preeklampsija, spontani splav, prezgodnji porod, smrt novorojenčka itd. Zdravstveno osebje ni podučeno o nosečnicah z motnjami v duševnem razvoju, kar nosečnicam predstavlja dodaten pritisk, saj se mnogokrat počutijo nesposobne za vlogo mame.  
V empiričnem delu smo opravili intervju z mlajšo žensko z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki ima mlajšo hčerko ter z mamo mlade odrasle ženske z  lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki je postala mama. Zanimala nas je celotna izkušnja nosečnosti, reakcije okolice, odnos zdravstvenega osebja ter postnatalna nega v porodnišnici in doma.
Namen magistrskega dela je bilo raziskati potek nosečnosti pri dveh ženskah z lažjo motnjo v duševnem razvoju in kakšne postnatalne nege sta bili deležni v porodnišnici in doma. 
Raziskovalni proces je potekal v obliki polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi smo uporabili kvalitativni pristop raziskovanja (študijo primera) ter deskriptivno metodo. Vzorčenje je bilo namensko. 
Izkušnja obeh žensk je potrdila izsledke znanstvenih raziskav, ki so nam predstavljale teoretični temelj magistrskega dela. Obe ženski sta potrebovali podporo družine in strokovnih delavcev, ki sta ju tudi dobili. Bližnja in širša okolica pa je njuno nosečnost sprejela z zadržkom in tihim neodobravanjem, zaradi miselnosti, da nista sposobni opravljati vlogo mame.</dc:description><dc:publisher>A. Čubrić</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-24 08:30:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169350</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
