<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169336"><dc:title>Membransko aktivni proteini praprotnic</dc:title><dc:creator>Verhnjak,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skočaj,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgulc Krajšek,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>praprotnice</dc:subject><dc:subject>membransko aktivni proteini</dc:subject><dc:subject>insekticidni proteini</dc:subject><dc:subject>citotoksičnost</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:description>Večina biokemijskih analiz praprotnic je osredotočenih na raziskovanje njihovih sekundarnih metabolitov, manj pa je raziskav, ki analizirajo njihove proteine. Med biotehnološko zanimive proteine praprotnic lahko prištevamo insekticidne proteine. Nekateri bakterijski in glivni insekticidni proteini so se tako že izkazali za učinkovite v obliki transgenih rastlin. V raziskavi smo zato preverjali prisotnost proteinov s porotvorno aktivnostjo pri vrstah praprotnic, ki uspevajo v Sloveniji. V ta namen smo pripravili vodne izvlečke in preverjali njihov vpliv na celični model sesalca (goveji eritrociti) in žuželk (celična linija Sf9), z namenom, da bi ugotovili ali izvlečki izbranih vrst povzročajo lizo teh celic. Nadalje smo želeli preučiti ali se prisotni proteini vežejo na membranske lipidne receptorje. S kombinacijo rezultatov toksičnih testov in lipid-vezavnih študij smo želeli opredeliti, ali analizirane vrste praprotnic vsebujejo porotvorne lipid-vezavne proteine. Na podlagi presejalne analize smo dokazali prisotnost slednjih in ugotovili, da ima 89 % vrst nabranih praprotnic citotoksični učinek na žuželčje celice. Pri tem smo pri osmih vrstah citotoksično aktivnost pripisali delovanju proteinov, kar pomeni, da te vrste potencialno vsebujejo bioinsekticidne proteine in so kot take zanimive za biotehnološko uporabo. Med slednjimi izpostavljamo vrsti Lycopodium annotinum in Equisetum variegatum, katerih izvlečka sta pri tem izkazala največji potencial v okviru litične in citotoksične aktivnosti, kar smo pripisali delovanju membransko-aktivnih proteinov. Z namenom, da določimo aminokislinsko zaporedje lipid-vezavnih proteinov, smo uporabili metodo masne spektrometrije. Slednja metoda nam ni omogočila identifikacije posameznih proteinov. Vzrok za to so najverjetneje skopi podatki anotacije genov genomov praprotnic.</dc:description><dc:publisher>[T. Verhnjak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-24 07:15:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169336</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>