Pojmovanja individualiziranega programa pri srednješolskih strokovnih delavcihVidenšek, Julija (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) Mladostniki s posebnimi potrebamiSrednješolsko izobraževanjedijaki s posebnimi potrebamiindividualiziran programpojmovanjasrednješolski strokovni delavciVzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zahtevata načrtno in sistematično delo, pri katerem je v središče postavljen otrok oz. mladostnik ter njegove potrebe. Izobrazba vsakega posameznika je temeljna človekova pravica. V srednješolskem izobraževanju je cilj posameznika pridobitev izobrazbe oz. poklica, kar omogoča posamezniku možnost nadaljnje izobrazbe ali zaposlitve. Da lahko tudi dijaki s posebnimi potrebami (PP) uspešno zaključijo srednješolsko izobraževanje, so jim po zakonu omogočene določene prilagoditve in/ali dodatna strokovna pomoč, odvisno od programa, v katerega je vključen. Individualiziran program (IP) je dokument in hkrati proces, ki je ključen za uspešno vzgojo in izobraževanje učencev ter dijakov s PP, saj upošteva edinstvene potrebe, močna in šibka področja vsakega posameznika. Opredeljen je v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1, 2011), ki nam ne podaja točne opredelitve IP, podaja pa osnovne zakonske podlage za njegovo pripravo in uresničevanje. V procesu uresničevanja IP morajo sodelovati vsi šolski strokovni delavci, ki delajo z učencem oziroma dijakom, saj gre za odraz timskega dela. V ta proces naj bi bili skladno z njihovimi zmožnostmi in pripravljenostjo aktivno vključeni tudi starši in otrok oz. mladostnik s PP. Kakovost IP kot dokumenta in procesa je velikokrat odvisna tudi od pojmovanj strokovnih delavcev, torej od tega, kako pojmujejo IP kot dokument in proces. V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali pojmovanja IP pri srednješolskih strokovnih delavcih (svetovalnih delavcih, drugih strokovnih podpornih delavcih in učiteljih oz. profesorjih). S pomočjo kvalitativne analize 296 odgovorov srednješolskih učiteljev in 54 odgovorov srednješolskih svetovalnih delavcev ter drugih strokovnih podpornih delavcev, pridobljenih v okviru nacionalne evalvacijske študije Identifikacija težav ter dobrih praks pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami s predlogi sprememb (2020−2022) , smo analizirali pridobljene podatke o opredelitvah IP. Raziskali smo, kako šolski svetovalni delavci ter drugi strokovni podporni delavci in učitelji srednjih šol pojmujejo IP ter na katere vidike se v pojmovanjih le-tega najbolj osredotočajo. Rezultati raziskave so pokazali, da večina srednješolskih učiteljev in srednješolskih svetovalnih ter drugih podpornih delavcev pojmuje IP kot pomemben in koristen dokument ter proces, medtem ko ga manjši del zaznava kot nepotrebnega in nepomembnega. Pri opredelitvah so izpostavili predvsem prednosti IP, čeprav so izpostavili tudi pomanjkljivosti in izzive, s katerimi se srečujejo pri njegovi pripravi ter izvajanju. Pogosto so pri pojmovanjih omenjali, da je IP v pomoč vsem sodelujočim, in sicer tako učiteljem kot tudi dijakom s PP in njihovim staršem. V veliki meri so se pri pojmovanju IP osredotočali tudi na njegovo vsebino, predvsem na prilagoditve in pripomočke, sodelovanje ter timsko delo.J. Videnšek20252025-05-23 08:30:07Magistrsko delo/naloga169323sl