Doživljanje izobraževanja na daljavo v času pandemije Covida-19 med študenti radiološke tehnologije v SlovenijiVretenar, Kristina (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) Starc, Tina (Komentor) Filipovič Hrast, Maša (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaučenještudijizobraževanještudij na daljavoradiološka tehnologijaCovid-19pandemijamotivacijaUvod: Konec leta 2019 se je na Kitajskem pojavil nov virus (Covid-19), ki se je nato hitro razširil po svetu, predstavljajoč grožnjo globalnemu zdravju. Države so za boj proti pandemiji sprejemale različne ukrepe, kamor spada tudi zaprtje izobraževalnih ustanov. Tako so bile le-te primorane pričeti z izobraževanjem na daljavo, ki je prinesel nove izzive bodisi pozitivne ali negativne, tako za profesorje kot študente. Namen: Namen raziskave je opredeliti pojem in pomen izobraževanja na daljavo in z njim povezane dejavnike, predstaviti njegove glavne prednosti in pomanjkljivosti v obdobju Covida-19 ter ugotoviti na kakšen način so študenti v času pandemije Covida-19 doživeli izobraževanje na daljavo. Metode dela: V prvem delu magistrskega dela smo predstavili teoretična izhodišča: Covid-19, izobraževanje, e-izobraževanje, prednosti in pomanjkljivosti ter motivacijo za izobraževanje na daljavo. V drugem delu smo za pridobivanje rezultatov, kot merski instrument uporabili spletni anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali študentom radiološke tehnologije prve in druge stopnje. V vprašalniku nas je zanimalo kaj študenti vidijo kot prednosti in pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo, zajema tudi vprašanja povezana z e-izobraževanjem in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter vprašanja, kjer so nas zanimali predlogi študentov za izboljšave izobraževanja na daljavo. Rezultati: Anketa je bila posredovana 182 anketirancem, od katerih jo je ustrezno izpolnilo 100 oseb (53% odzivnost), pri čemer je bilo 69 študentov prve stopnje, kar predstavlja 69% in 31 študentov druge stopnje, kar predstavlja 31% respondentov, ki so ustrezno izpolnili vprašalnik. Rezultati kažejo, da so respondenti kot ključne prednosti izpostavili večjo prilagodljivost urnika (73% študentov druge stopnje), boljšo dostopnost do učnih gradiv (59% študentov) ter prihranek časa in denarja, pri čemer je 80% študentov, ki so za prevoz potrebovali več kot dve uri dnevno, podprlo študij na daljavo. Po drugi strani je 41% študentov izrazilo pomanjkanje interakcije s profesorji (p=0,006), kar je negativno vplivalo na njihovo razumevanje snovi. Statistično značilni rezultati (p=0,024) so pokazali, da je študij na daljavo omejil pridobivanje praktičnih izkušenj, kar je posebaj izrazila večina študentov prve stopnje. Razprava in zaključek: Analiza je pokazala, da so študenti na splošno izobraževanje na daljavo dojemali kot priročno in prilagodljivo obliko študija, ki jim je omogočal boljšo organizacijo časa, dostop do učnih gradiv ter prihranek pri stroških prevoza. Kljub temu je bil zaznan občutek socialne izolacije, kar je še posebaj vplivalo na študente prve stopnje. Študenti druge stopnje so v večji meri podprli vključitev digitalnega izobraževanja v prihodnosti saj so v njem videli priložnost za lažje usklajevanje študijskih in obštudijskih aktivnosti. Po drugi strani pa so študenti prve stopnje izpostavili potrebo po osebnem stiku in praktičnem usposabljanju. Raziskava tako potrjuje, da izobraževanje na daljavo ponuja številne prednosti, vendar ne more popolnoma nadomestiti tradicionalnega načina. Na podlagi rezultatov bi bila optimalna rešitev kombiniran model poučevanja, ki združuje najboljše vidike obeh metod.[K. Vretenar]20252025-05-23 07:45:35Magistrsko delo/naloga169321sl