Varnost in učinkovitost transarterijske kemoembolizacije z idarubicinom pri bolnikih z jetrnoceličnim karcinomomKoršič, Špela (Avtor) Popovič, Peter (Mentor) Osredkar, Joško (Komentor) jetrnocelični karcinomtransarterijska kemembolizacijaidarubicinvarnostučinkovitostpreživetjeinterventna radiologijafarmakokinetikaZnanstveno izhodišče. Transarterijska kemoembolizacija (angl. transarterial chemoembolization, TACE) je metoda izbora za zdravljenje bolnikov z jetrnoceličnim karcinomom (JCK) v srednjem stadiju bolezni. Najpogosteje uporabljen kemoterapevtik je doksorubicin, za katerega ni dokazov o večji učinkovitosti v primerjavi z drugimi kemoterapevtiki. V in vitro raziskavi se je za najbolj citotoksičnega proti tumorskim celicam JCK izkazal antraciklin idarubicin. Namen in hipotezi. Namen doktorske naloge je bil raziskati varnost in učinkovitost uporabe idarubicina za zdravljenje s TACE pri bolnikih z JCK v srednjem stadiju bolezni. Naši hipotezi sta bili, da je TACE z idarubicinom varna in učinkovita metoda zdravljenja bolnikov z JCK v srednjem stadiju bolezni. Bolniki in metode. V prospektivno monocentrično raziskavo smo med januarjem 2019 in decembrom 2021 vključili 31 bolnikov z JCK v srednjem stadiju bolezni. Vse bolnike smo zdravili z mešanico 10 mg idarubicina in mikrodelcev velikosti 100 ?m. Bolnike smo sledili klinično, laboratorijsko in s slikovnimi preiskovalnimi metodami. Beleželi smo neželene učinke, odgovor na zdravljenje, srednji čas preživetja brez napredovanja bolezni (angl. progression free survival, PFS), srednji čas do napredovanja bolezni, po katerem zdravljenje s TACE ni bilo več mogoče (angl. time to TACE untreatable progression, TTUP) in celokupno preživetje (angl. overall survival, OS). Za raziskavo farmakokinetike idarubicina in metabolita smo določili povprečno vrednost njune najvišje plazemske koncentracije (Cmax), povprečni čas do dosega njune najvišje plazemske koncentracije (Tmax) in površini pod koncentracijskima krivuljama (AUC) ter analizirali morebitne povezave med farmakokinetičnimi parametri in kliničnimi izidi zdravljenja. Rezultati. Opravili smo 68 posegov. Neželene učinke ? 3. stopnje smo zabeležili pri 29,4% posegov. Objektivni odgovor je bil dosežen pri 83,9% bolnikov. Srednje OS je bilo 36,0 meseca (95% interval zaupanja: 21,1 – 50,9 meseca), srednje PFS 10,5 meseca (95% interval zaupanja: 6,8 – 14,3 meseca) in srednji TTUP 24,6 meseca (95% interval zaupanja: 11,6 – 37,6 meseca). Srednji Tmax je bil 5 minut (razpon: 5 – 15 minut) za idarubicin in 10 ur (razpon: 2 – 24 ur) za idarubicinol; povprečna Cmax 9.1 ± 5.0 ng/mL za idarubicin in 3.7 ± 1.6 ng/mL za idarubicinol; povprečna AUC0-72 54.0 ± 25.8 ng/mL*h za idarubicin in 179.7 ± 81.4 ng/mL*h za idarubicinol. Plazemska koncentracija idarubicinola in vsota plazemskih koncentracij idarubicin-idarubicinol 72 ur po posegu sta bili statistično značilno povezani z objektivnim odgovorom na zdravljenje (za obe p=0,014; mejni vrednosti 1,2 ng/mL za plazemsko koncentracijo idarubicinola in 1,29 ng/mL za vsoto plazemskih koncentracij idarubicin-idarubicinol). Zaključek. Transarterijska kemoembolizacija z idarubicinom je varna in učinkovita metoda zdravljenja bolnikov z JCK v srednjem stadiju bolezni z malo neželenimi učinki ob visokem deležu odgovora na zdravljenje in preživetju. Plazemska koncentracija idarubicinola in vsota plazemskih koncentracij idarubicin-idarubicinol 72 ur po posegu bi lahko služili kot napovedna dejavnika za objektivni odgovor na zdravljenje.20252025-05-23 07:15:08Doktorsko delo/naloga169313sl