Primerjava med triažno stopnjo nujnosti in končno stopnjo nujnosti v urgentni nevrološki ambulantiBijelić Poredoš, Sara (Avtor) Georgiev, Dejan (Mentor) Matić, Lucija (Komentor) Slabe, Damjan (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaurgentna nevrologijamedicinske sestretriažatriažni algoritmiUvod: Nevrološka nujna stanja predstavljajo izziv v urgentnih ambulantah, kjer sta pravočasna oskrba in zdravljenje ključna za preživetje pacientov. Triaža nevroloških stanj je zapletena, saj vitalni znaki pogosto ne odražajo resnosti bolezni. Manchestrski triažni sistem je ključen za hitro prepoznavanje nujnih primerov, vendar se lahko zaradi kompleksnejših težav pojavijo napake v triaži. Skladnost med triažno stopnjo nujnosti in končno oceno zdravnika je ključna za učinkovito zdravljenje in izboljšanje izidov za pacienta. Namen: Namen magistrskega dela je bil analizirati skladnost med stopnjo nujnosti, določeno v procesu triaže, ki jo je opravila medicinska sestra, in končno stopnjo nujnosti, ki je temeljila na končni diagnozi zdravnika pri pacientih, obravnavanih v urgentni nevrološki ambulanti. Metode dela: V raziskavi smo primerjali triažno in končno stopnjo nujnosti pri 360 pacientih obravnavanih v urgentni nevrološki ambulanti med 1. in 13. oktobrom 2024. Zbrali smo podatke o triaži, začetni in končni stopnji nujnosti ter drugih diagnostičnih metodah. Anketni vprašalnik je vključeval tudi lastno oceno gotovosti medicinskih sester v triažno oceno. Podatke smo analizirali s statističnimi testi (Wilcoxonov test, ?2 test, Spearmanov koeficient) za preučevanje skladnosti in dejavnikov vpliva na triažno oceno. Raziskave se je udeležilo 13 zdravstvenih delavcev. Rezultati: Triažna in zdravniška ocena stopnje nujnosti imeli enako mediano (3), vendar je bila razlika med njima statistično pomembna (Z = -2,119, p = 0,034), saj so zdravniki pogosteje dodelili višje stopnje nujnosti. Večina prehodov med triažnimi kategorijami je bila stabilna, pozitivni premiki pa so nakazovali napredovanje v bolj kritične kategorije. Število in vrsta preiskav ter delovna doba, triažni tečaj in izobrazba niso vplivali na skladnost ocen (p > 0,05). Razprava in zaključek: Neskladnosti med triažno oceno medicinske sestre in končno oceno zdravnika so bile predvsem prisotne pri manj kompleksnih primerih. Kljub tem neskladnostim so bile ocene medicinskih sester v večini primerov skladne z zdravniškimi. Dejavniki, kot so preiskave, delovna doba, triažni tečaj in izobrazba, niso vplivali na skladnost ocen. Za izboljšanje usklajenosti ocen in optimizacijo obravnave pacientov je pomembno vključiti dejavnike, kot so izkušnje, triažno usposabljanje in preverjanje znanja medicinskih sester. Raziskava je omogočila razvoj modela za preverjanje skladnosti ocen nujnosti, ki bi bil z dodatnimi izboljšavami in validacijo ključen za učinkovito in pravočasno oskrbo, še posebej v urgentni nevrologiji, kjer je vsak trenutek odločilen.[S. Bijelić Poredoš]20252025-05-22 07:45:35Magistrsko delo/naloga169283sl