<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169217"><dc:title>Matematično modeliranje procesa karbonizacije</dc:title><dc:creator>Ogrizek,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plazl,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zajem CO$_2$</dc:subject><dc:subject>matematično modeliranje</dc:subject><dc:subject>absorpcija z reakcijo</dc:subject><dc:description>Sežiganje fosilnih goriv predstavlja več kot 85 % svetovnih potreb po energiji in povzroča znatne emisije ogljikovega dioksida, kar vodi v resne podnebne spremembe. Zmanjšanje teh emisij je ključni izziv, ki ga je mogoče rešiti z vrsto strategij, kot so zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljika. Kljub razvoju tehnologij je ločevanje CO$_2$ energetsko zahtevno, predvsem zaradi njegove kemične stabilnosti.
Namen magistrskega dela je bil zapis in vrednotenje zapisa matematičnega modela procesa zajemanja in mineralizacije CO$_2$ v koloni z mehurčki. Simulacije in eksperimentalni rezultati so omogočili podrobnejše razumevanje kinetičnih in procesnih parametrov v sistemih polšaržnega in kontinuirnega obratovanja. Matematični model je pokazal dobro skladnost z eksperimentalnimi podatki kljub manjšim odstopanjem, ki so posledica omejitev natančnosti meritev in postavljenim predpostavkam v modeliranju. Pri polšaržnem obratovanju smo ugotovili, da visoka koncentracija hidroksidnih ionov v začetni fazi pospeši reakcijo, medtem ko s padcem koncentracije v drugi fazi hitrost reakcije upade. Temperature so imele pomemben vpliv na kinetiko in ravnotežje reakcije, kar omogoča optimizacijo sistema. Pri kontinuirnem obratovanju so rezultati pokazali, da hitrost absorpcije v prvi fazi postane omejena s hitrostjo dovajanja CO$_2$, medtem ko višanje temperature vpliva na razpadanje natrijevega hidrogenkarbonata, kar spremeni ravnotežje in kapaciteto zajema CO$_2$. Eksperimentalni podatki so potrdili teoretične napovedi, vendar so bila odstopanja pogojena z vplivom eksperimentalnih pogojev. Modeliranje je izkazalo svojo uporabnost za napovedovanje obnašanja sistema in optimizacijo procesnih parametrov, medtem ko bi nadaljnje raziskave lahko obravnavale tudi kristalizacijo in hidrodinamske pogoje v reaktorju.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-19 08:20:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
