<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169216"><dc:title>Vključevanje učencev tujcev v pouk slovenščine</dc:title><dc:creator>Hotujec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>učenec</dc:subject><dc:subject>tujec</dc:subject><dc:subject>pripomočki</dc:subject><dc:subject>dejavnosti</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>učenje in poučevanje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se osredotočam na to, kako so učenci tujci oziroma učenci priseljenci  vključeni v pouk slovenščine na območju Republike Slovenije ter katere dejavnosti in didaktične pripomočke učitelji uporabljajo. V teoretičnem so opredeljeni pojmi jezik, materni jezik, tuji jezik, drugi jezik. Povzeto je tudi teoretično ozadje učenja in usvajanja jezika. Seznanimo se z opredelitvijo in definicijo pojma inkluzije in s tem, kdo so učenci tujci in kako je zanje poskrbljeno. Predstavljeno je tudi inkluzivno delovanje šole. Empirični del magistrskega dela pa temelji tako na kvantitativnem kot tudi kvalitativnem raziskovanju. V tem delu se oprem na odgovore, zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov in intervjujev. Zbrali in analizirali smo odgovore 146 anketirancev in 5 intervjuvancev. Vzorec anketirancev je torej številčnejši in popolnoma slučajnostni. S kvalitativnim raziskovanjem (izvedenimi intervjuji) ugotavljam, katere pripomočke in dejavnost učitelji uporabljajo in zakaj. Zanima nas tudi, kje iščejo ideje za dejavnosti in kaj je tisto, kar učiteljem učencev tujcev še posebej priporočajo. Vzorec intervjuvanih učiteljev je neslučajnostni in namenski. Zajema tiste učitelje, ki se v svojih razredih aktivno srečujejo z vključevanjem učencev tujcev v pouk slovenščine. Z magistrskim delom želim opredeliti trenutni položaj učencev tujcev pri pouku slovenščine in oblikovati smernice (primere dobre prakse) za aktivnejše in uspešnejše vključevanje učencev tujcev v pouk slovenščine. Glede na raziskovalna vprašanja in dejavnike sem ugotovila, da statistično pomembno na določena stališča vplivata zgolj starost in delovna doba učiteljev, medtem ko spol in šolski okoliš nimata statistično pomembnega vpliva. S pomočjo intervjujev sem ugotovila, da učitelji uporabljajo podobne pripomočke ter dejavnost in da jih večina meni, da je pripravljenih gradiv za inkluzijo učencev tujcev premalo. Tudi med anketiranci je večkrat izpostavljeno, da gre za zelo perečo in slabo raziskano temo. S svojo nalogo sem na enem mestu zbrala preverjene dejavnosti in pripomočke za vključevanje učencev tujcev v pouk slovenščine in poudarila kar nekaj težav, ki se v zvezi s to temo še vedno pojavljajo.</dc:description><dc:publisher>A. Hotujec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-18 08:30:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
