Kvantifikacija interakcij med pomožnimi snovmi in proteini v raztopinah monoklonskih protiteles z uporabo osmometra na parni tlakAvsenik, Petra (Avtor) Tomašič, Tihomir (Mentor) Frieß, Wolfgang (Komentor) Monoklonska protitelesaEkscipienti-Pomožne snoviOsmometrija na parni tlak (VPO)Preferenčni interakcijski koeficient (Γ23)Formulacija proteinovInterakcije protein-pomožna snovStabilnostMonoklonska protitelesa (mAb) so v zadnjih letih postala pomemben del sodobne farmacevtske industrije. Zaradi možnosti usmerjenega zdravljenja številnih bolezni, vključno z različnimi vrstami raka, avtoimunskimi motnjami in nalezljivimi boleznimi, imajo pomembno vlogo in vse večji pomen v sodobni medicini. Vendar pa njihova visoka viskoznost pri povišanih koncentracijah predstavlja izziv za injiciranje in terapevtsko učinkovitost. Namen te raziskave je bil bolje razumeti, kako pomožne snovi vplivajo na vedenje mAb, zlasti glede viskoznosti in stabilnosti formulacije. S pomočjo osmometrije na parni tlak (VPO) smo preučili interakcije med mAb in izbranimi pogosto uporabljenimi pomožnimi snovmi, pri čemer smo analizirali preferenčne interakcijske koeficiente (Γ23) ter tako dobili vpogled v interakcije na molekularni ravni. Rezultati so pokazali, da se NaCl in trehaloza prednostno izključujeta s površine proteina, kar kaže na njun stabilizacijski učinek. L-arginin.HCl je pokazal blago izključevanje, kar nakazuje kompleksnejšo vlogo pri stabilizaciji proteinov, medtem ko se je guanidinium klorid (GdmCl) na protein vezal, kar bi lahko povzročilo njegovo destabilizacijo. Razlike med dvema modeloma protiteles (mAb-1 in mAb-2) dodatno poudarjajo pomen premišljene izbire pomožnih snovi pri razvoju formulacij. Zaključki raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju interakcij med pomožnimi snovmi in proteini ter nudijo trdno podlago za optimizacijo formulacij mAb z namenom izboljšane terapevtske učinkovitosti.20252025-05-18 07:45:21Diplomsko delo/naloga169212sl