Vpliv vrste polimera in procesnih parametrov na lastnosti trdnih disperzij nifedipina, izdelanih z iztiskanjem talinPelko, Eva (Avtor) German Ilić, Ilija (Mentor) Jakasanovski, Ognen (Komentor) amorfna trdna disperzijaiztiskanectehnologija iztiskanja talinstopnja kristaliničnostieksperimentalni načrtIzboljšanje biološke uporabnosti slabo vodotopnih učinkovin je eden izmed poglavitnih izzivov sodobne farmacije. To lahko dosežemo na več načinov, med drugim tudi s pretvorbo učinkovine iz kristalne v amorfno obliko oz. tvorbo amorfne trdne disperzije. Gre za enofazni sistem, sestavljen iz molekul slabo vodotopne zdravilne učinkovine, razpršene ali raztopljene v enem ali več polimernih nosilcev. Tvorba amorfnih trdnih disperzij je pomembna predvsem iz vidika topnosti in večje biološke uporabnosti, saj med raztapljanjem omogočajo začasno višjo koncentracijo zdravilne učinkovine. Ena izmed najučinkovitejših tehnologij za pripravo trdne disperzije je iztiskanje talin. Cilj magistrske naloge je bil z variiranjem procesnih parametrov iztiskanja talin pripraviti popolnoma amorfno trdno disperzijo z visokim deležem nifedipina (49,5 %) in Soluplusom® ali Kollidonom® VA64 kot polimernim nosilcem. V programu Umetrics MODDE® smo pripravil štiri eksperimentalne načrte in rezultate statistično obdelali. Raziskali smo kako variiranje procesnih parametrov vpliva na odstotek kristala, vsebnost in hitrost sproščanja učinkovine v pripravljeni amorfni trdni disperziji. Ugotovili smo, da pri konstantni temperaturi cevi in hitrosti obratov vijakov ekstruderja ni zaznati pomembnega vpliva hitrosti doziranja materiala na delež rezidualnega kristala. Pri višjih temperaturah procesa (v režimu mešanja) preostali parametri iztiskanja nimajo vpliva na učinkovitost tvorbe amorfne trdne disperzije. Pri nižjih temperaturah procesa (v režimu topnosti) smo se tališču učinkovine približali z dovajanjem mehanske energije. Ta je odvisna tako od temperature cevi (preko navora) kot tudi od hitrosti obratov vijakov in hitrosti dovajanja materiala v ekstruder. Dokazali smo, da z variiranjem procesnih parametrov lahko uspešno pridobimo enofazni in dobro mešljiv sistem, pri čemer se amorfni nifedipin uspešno razprši v polimernem nosilcu, ter ni zaznati rezidualne kristalinične učinkovine. Statistični modeli so pokazali, da imata višja temperatura ekstruzijske cevi in višji obrati vijakov negativen vpliv na delež rezidualnega kristala. Po drugi strani variiranje procesnih parametrov ni vplivalo na vsebnost učinkovine. Ta je ostala stabilna pri vseh kombinacijah procesnih parametrov. Izbrana metoda sproščanja se je izkazala kot manj primerna za preučevanje hitrosti in odstotka sproščene učinkovine, zato rezultatov te metode ni bilo mogoče povezati s stopnjo kristaliničnosti. Izkazalo se je, da je učinkovina bolj topna v Kollidonu® VA64, saj je bil delež rezidualnega kristala nižji v primerjavi z vzorci izdelanimi pri enakih parametrih iztiskanja ob uporabi Soluplusa® kot polimernega nosilca.20252025-05-18 07:45:06Magistrsko delo/naloga169211sl