<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169211"><dc:title>Vpliv vrste polimera in procesnih parametrov na lastnosti trdnih disperzij nifedipina, izdelanih z iztiskanjem talin</dc:title><dc:creator>Pelko,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>German Ilić,	Ilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakasanovski,	Ognen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>amorfna trdna disperzija</dc:subject><dc:subject>iztiskanec</dc:subject><dc:subject>tehnologija iztiskanja talin</dc:subject><dc:subject>stopnja 
kristaliničnosti</dc:subject><dc:subject>eksperimentalni načrt</dc:subject><dc:description>Izboljšanje biološke uporabnosti slabo vodotopnih učinkovin je eden izmed poglavitnih 
izzivov sodobne farmacije. To lahko dosežemo na več načinov, med drugim tudi s pretvorbo 
učinkovine iz kristalne v amorfno obliko oz. tvorbo amorfne trdne disperzije. Gre za 
enofazni sistem, sestavljen iz molekul slabo vodotopne zdravilne učinkovine, razpršene ali 
raztopljene v enem ali več polimernih nosilcev. Tvorba amorfnih trdnih disperzij je 
pomembna predvsem iz vidika topnosti in večje biološke uporabnosti, saj med raztapljanjem 
omogočajo začasno višjo koncentracijo zdravilne učinkovine. Ena izmed najučinkovitejših 
tehnologij za pripravo trdne disperzije je iztiskanje talin. 
Cilj magistrske naloge je bil z variiranjem procesnih parametrov iztiskanja talin pripraviti 
popolnoma amorfno trdno disperzijo z visokim deležem nifedipina (49,5 %) in Soluplusom® 
ali Kollidonom® VA64 kot polimernim nosilcem. V programu Umetrics MODDE® smo 
pripravil štiri eksperimentalne načrte in rezultate statistično obdelali. Raziskali smo kako 
variiranje procesnih parametrov vpliva na odstotek kristala, vsebnost in hitrost sproščanja 
učinkovine v pripravljeni amorfni trdni disperziji. 
Ugotovili smo, da pri konstantni temperaturi cevi in hitrosti obratov vijakov ekstruderja ni 
zaznati pomembnega vpliva hitrosti doziranja materiala na delež rezidualnega kristala. Pri 
višjih temperaturah procesa (v režimu mešanja) preostali parametri iztiskanja nimajo vpliva 
na učinkovitost tvorbe amorfne trdne disperzije. Pri nižjih temperaturah procesa (v režimu 
topnosti) smo se tališču učinkovine približali z dovajanjem mehanske energije. Ta je odvisna 
tako od temperature cevi (preko navora) kot tudi od hitrosti obratov vijakov in hitrosti 
dovajanja materiala v ekstruder. Dokazali smo, da z variiranjem procesnih parametrov lahko 
uspešno pridobimo enofazni in dobro mešljiv sistem, pri čemer se amorfni nifedipin uspešno 
razprši v polimernem nosilcu, ter ni zaznati rezidualne kristalinične učinkovine. Statistični 
modeli so pokazali, da imata višja temperatura ekstruzijske cevi in višji obrati vijakov 
negativen vpliv na delež rezidualnega kristala. Po drugi strani variiranje procesnih 
parametrov ni vplivalo na vsebnost učinkovine. Ta je ostala stabilna pri vseh kombinacijah 
procesnih parametrov. Izbrana metoda sproščanja se je izkazala kot manj primerna za 
preučevanje hitrosti in odstotka sproščene učinkovine, zato rezultatov te metode ni bilo 
mogoče povezati s stopnjo kristaliničnosti. Izkazalo se je, da je učinkovina bolj topna v 
Kollidonu® VA64, saj je bil delež rezidualnega kristala nižji v primerjavi z vzorci izdelanimi 
pri enakih parametrih iztiskanja ob uporabi Soluplusa® kot polimernega nosilca.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-18 07:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
