<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169207"><dc:title>Pravica do obrazloženosti sodne odločbe</dc:title><dc:creator>Kosovinc,	Hana Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravica do obrazloženosti sodne odločbe</dc:subject><dc:subject>poštenost sodnega postopka</dc:subject><dc:subject>dolžnost do opredelitve</dc:subject><dc:subject>učinkovita pravica do izjave</dc:subject><dc:subject>učinkovita pravica do pritožbe</dc:subject><dc:subject>standardi obrazloženosti instančnih sodišč</dc:subject><dc:subject>pravica do pravilne odločitve</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pravico do obrazloženosti sodne odločbe kot ključno ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja poštenost sodnega civilnega postopka. Še zlasti se osredotoča na analizo slovenske sodne prakse z vidika tega jamstva. V prvem delu naloga preučuje obseg obveznosti sodišč pri opredeljevanju do različnih navedb in predlogov strank, pri čemer je poudarjena povezava med dolžnostjo sodišča do opredelitve in učinkovito pravico do izjave. Nato je prikazano, kako se pomen obrazložitve odraža tudi v zagotavljanju možnosti instančnega preizkusa odločb in učinkovite pravice do pritožbe. Sodna praksa kaže, da je vsebina dolžnosti do opredelitve za instančna sodišča ožja kot za sodišče prve stopnje. V primerih, kjer gre za zapletena pravna vprašanja ali kadar prvostopenjsko sodišče ne zadosti svojim standardom obrazloženosti, pa se lahko tudi od instančnih sodišč zahteva obsežnejša obrazložitev. Pravica do obrazloženosti ne pomeni hkrati pravice do pravilne sodne odločbe. Ustavno sodišče zato ni primeren organ za presojanje obrazloženosti sodnih odločb z vidika svoje razlage navadnega prava. V zadnjem delu naloge je izvedena analiza več odločb Ustavnega sodišča v kontekstu vprašanja mej preizkusa ustavne pritožbe. V delu je med drugim predstavljena razvpita zadeva, v kateri je Ustavno sodišče kar s tremi odločbami poskušalo nestrinjanje z vsebino sodb predstaviti kot procesno težavo v obrazložitvi. Analiza ponudi ugotovitev, da se Ustavno sodišče tudi v novejši sodni praksi v svojih odločbah sklicuje na kršitev pravice do obrazloženosti v primerih, ko se ne strinja z uporabo navadnega prava v sodbah rednih sodišč. Zato je deležno pogoste kritike o prekoračevanju meja svojih pristojnosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-17 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169207</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
