Povezanost vodenja z izgorelostjo zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve Republike SlovenijeŠčurec, Barbara (Avtor) Buzeti, Jernej (Mentor) vodenjestili vodenjajavna upravaizgorelostMagistrsko delo preučuje povezanost med vodenjem in izgorelostjo zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije (MNZ). Osredotoča se na vpliv nekaterih stilov vodenja na dve dimenziji izgorelosti (izčrpanost in distanciran odnos do dela). Cilj raziskave je bil ugotoviti, kateri stil vodenja najbolj prispeva k zmanjšanju tveganja za izgorelost in katera dimenzija izgorelosti je med zaposlenimi najpogosteje prisotna. Ciljna skupina je obsegala 650 javnih uslužbencev na MNZ. Za merjenje zaznav vodenja je bil uporabljen multifaktorski vprašalnik vodenja (MLQ) s posameznimi trditvami, ovrednotenimi na lestvici od 0 (sploh ne) do 4 (vedno). Povprečne vrednosti so pokazale, da sta med zaposlenimi kot zmerno prisotna zaznana transformacijsko vodenje (M = 2,16) in transakcijsko vodenje (M = 2,02), pasivno-izogibajoče vodenje pa je bilo manj izraženo (M = 1,20). Za merjenje izgorelosti je bil uporabljen vprašalnik OLBI, kjer so anketiranci ocenjevali trditve na lestvici od 1 (se močno ne strinjam) do 5 (se močno strinjam). Višji skupni rezultat je pomenil višjo raven izgorelosti. Ocenjevali sta se dve dimenziji izgorelosti – izčrpanost in distanciran odnos do dela – pri čemer je bil del trditev negativno formuliranih. Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi trije proučevani stili vodenja statistično pomembno povezani z dimenzijami izgorelosti. Transformacijsko in transakcijsko vodenje sta bila povezana z nižjo stopnjo izgorelosti, pasivno-izogibajoče vodenje pa z višjo stopnjo izgorelosti. Statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami glede na izgorelost ni bilo, prav tako izobrazba in delovno mesto nista vplivala na izgorelost. Razlike po starostnih skupinah so bile pomembne, saj so imeli mlajši anketiranci višje vrednosti izgorelosti.[B. Ščurec]20252025-05-16 09:15:01Magistrsko delo/naloga169183sl