<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169176"><dc:title>Preživljanje prostega časa pri odraslih z zmerno motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Jordan,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebe z ZMDR</dc:subject><dc:subject>odraslost</dc:subject><dc:subject>prostočasne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>kakovost prostega časa</dc:subject><dc:description>Prosti čas ima pomembno vlogo v življenju posameznika, saj omogoča sprostitev, zabavo, razvijanje interesov in razvoj osebnosti. Pri osebah z zmerno motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju ZMDR) je zaradi njihovih zmanjšanih sposobnosti delovanja načrtovanje prostega časa pogosto oteženo, zato pri tem potrebujejo podporo drugih. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri nas je zanimalo, na kakšen način osebe z ZMDR preživljajo svoj prosti čas in ali so s svojim preživljanjem prostega časa zadovoljne. Zanimalo nas je tudi, kaj o preživljanju prostega časa oseb z ZMDR menijo starši oz. njihovi družinski člani. Raziskava je vključevala kvantitativni del (vprašalnik), na katerega je odgovorilo 50 odraslih oseb z ZMDR, in kvalitativni del (intervju), ki je bil opravljen s štirimi družinskimi člani (tremi starši in sestro) oseb z ZMDR. Osebe z ZMDR svoj prosti čas najpogosteje preživljajo z druženjem z družinskimi člani, s sprehodi ali z gledanjem televizije. Več svojega prostega časa osebe z ZMDR namenijo vključevanju v pasivne oblike preživljanja prostega časa (npr. gledanje televizije, poslušanje glasbe), kot vključevanju v aktivne oblike (npr. sprehod, športne dejavnosti). Osebe z ZMDR svoj prosti čas večinoma preživljajo z družino, redkeje pa sami ali s prijatelji. Za izbiro prostočasnih dejavnosti se osebe z ZMDR večinoma odločajo same, občasno pa jim pri tem pomagajo njihovi starši. Osebe z ZMDR se pogosto vključujejo v organizirane prostočasne dejavnosti, večinoma prek društev Sožitja, ki delujejo v njihovem lokalnem okolju. Zadovoljne so s ponujenimi organiziranimi prostočasnimi dejavnostmi in časom ter kakovostjo preživljanja svojega prostega časa, kljub temu pa bi si želele še kakšnih sprememb, med katerimi so na primer večja ponudba dejavnosti in več druženja s prijatelji. Rezultati, analizirani glede na odgovore družinskih članov oseb z ZMDR, so pokazali na razlike v preživljanju prostega časa oseb z ZMDR med tednom in med vikendom: med tednom so najbolj priljubljene neformalne individualne dejavnosti (npr. gledanje TV, počitek), med vikendom pa neformalne socialne dejavnosti (npr. sprehod z družinskimi člani). Starši oz. družinski člani oseb z ZMDR so menili, da h kakovostno preživetemu prostemu času oseb z ZMDR pripomorejo organizirane dejavnosti in da bi pri financiranju teh morala (še) večjo vlogo prevzeti država.</dc:description><dc:publisher>M. Jordan</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-16 08:30:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169176</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
