Oblikoslovna variantnost v slovenskem jezikuMarko, Dafne (Avtor) Popič, Damjan (Mentor) Grgič, Matejka (Komentor) oblikoslovna variantnostbesedne oblikedvojnicekorpusno jezikoslovjekorpusoblikoslovjeV pričujoči magistrski nalogi obravnavamo oblikoslovno variantnost v slovenskem jeziku, in sicer preverjamo, na kakšen način lahko variantnost raziščemo in opredelimo s pomočjo velikih računalniških zbirk besedil – korpusov. Oblikoslovna variantnost, ki jo razumemo kot več izraznih možnosti iste slovnične oblike, je v prosto dostopnem spletnem leksikonu Sloleks kot tudi v obstoječih jezikovnih priročnikih in slovarjih nedosledno in heterogeno beležena, prav tako pa so podatki ponekod zastareli in potrebujejo ponovno preverbo. Ker so za slovenščino na voljo velike računalniško berljive zbirke besedil, ki omogočajo empirične raziskave, se problema lotevamo s korpusnim pristopom. To pomeni, da variantne oblike, ki potrebujejo obravnavo, preverimo v referenčnem korpusu za slovenski jezik, dobljene rezultate pa primerjamo tudi s trenutnim opisom variantnosti v obstoječih jezikovnih priročnikih. Ključni vprašanji, ki oblikujeta tudi glavni hipotezi, sta naslednji: a) ali in kako se na korpusu temelječe rešitve razlikujejo od tistih, ki trenutno prevladujejo v referenčnih jezikovnih priročnikih, in b) ali je mogoče skupini besed določeno rešitev glede variantnosti pripisati sistemsko. Glavni rezultati magistrskega dela so podrobna analiza opisa variantnosti v trenutnih priročnikih, pregled načinov za preverbo variantnih oblik v korpusih ter konsistenten in sistematičen opis variantnosti, s podatki o pogostosti pojavljanja posamezne variante.D. Marko20252025-05-16 08:30:11Magistrsko delo/naloga169173sl