<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169164"><dc:title>Zadovoljstvo z življenjem študentov Univerze v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Komprej,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>posebne potrebe</dc:subject><dc:subject>prostočasne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>subjektivno blagostanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Udeležba v dejavnostih v prostem času ima za posameznike velik pomen. Prostočasne dejavnosti lahko preprečujejo nastanek kroničnih bolezni, zmanjšujejo simptome depresije in anksioznosti, izboljšujejo razmišljanje in učenje ter pripomorejo k boljšemu zdravju, razvoju in splošnemu dobremu počutju. Študenti, ki so zadovoljni v prostem času, imajo običajno tudi višje splošno zadovoljstvo v življenju. Pri prostočasnih dejavnostih osebe spoznajo same sebe, izboljšujejo svojo samopodobo, pridobivajo zagon za opravljanje drugih dejavnosti v življenju in pozitivno vplivajo na razpoloženje. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati zadovoljstvo študentov Univerze v Ljubljani v prostem času in njihovo splošno zadovoljstvo z življenjem. Metode dela: V raziskavi smo uporabili kvantitativen raziskovalni pristop. Udeležence, študente Univerze v Ljubljani, smo razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bili študenti s posebnimi potrebami, v drugi pa študenti brez posebnega statusa. Zbiranje podatkov je potekalo s spletno anketo, izvedeno s pomočjo spletnega orodja 1KA. Uporabljena sta bila Vprašalnik o zadovoljstvu v prostem času in Vprašalnik o splošnem zadovoljstvu z življenjem. Rezultati: V povprečnem zadovoljstvu v prostem času ni bila zaznana statistično značilna razlika med skupinama. V zadovoljstvu v psihološki in izobraževalni kategoriji je bila zaznana statistično značilna razlika. Zaznali smo tudi statistično značilno razliko v splošnem zadovoljstvu z življenjem med skupinama. Razprava in zaključek: V prostem času so bolj zadovoljni študenti s posebnimi potrebami kot študenti brez posebnih potreb. Naša raziskava je potrdila povezavo med višjim zadovoljstvom v prostem času in višjim zadovoljstvom z življenjem, kar je skladno z ugotovitvami prejšnjih raziskav. Na podlagi teh rezultatov bi bilo smiselno spodbujanje in vključevanje vseh študentov v prostočasne dejavnosti. Študentom s posebnimi potrebami bi bilo potrebno ponudi več priložnosti za vključevanje v prostočasne dejavnosti, saj prosti čas zanje nima le rekreativne vloge, temveč izboljša njihovo splošno počutje, jim daje smisel, socialno vključenost in večje zadovoljstvo v življenju, kar je zanje še posebej pomembno.</dc:description><dc:publisher>[L. Komprej]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-16 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169164</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
