<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169151"><dc:title>Vpliv sodelovalnega učenja na matematično anksioznost in učno uspešnost pri predmetu matematika na predmetni stopnji osnovne šole</dc:title><dc:creator>Oselj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>učna uspešnost</dc:subject><dc:subject>matematična anksioznost</dc:subject><dc:subject>sodelovalno učenje</dc:subject><dc:subject>predmetna stopnja</dc:subject><dc:description>Pojem sodelovalnega učenja sega že v 70. leta prejšnjega stoletja, pa vendar še ni našel svojega mesta v slovenskih osnovnih šolah. Nekateri učitelji sicer uporabljajo ta način poučevanja, vendar še vedno v veliki meri prevladuje prepričanje, da je frontalna oblika pouka najučinkovitejša pri sledenju tempa, ki ga narekuje učni načrt za matematiko. Pri tem lahko nekateri učenci dobijo občutek, da jim matematika ne leži oziroma je ne razumejo, posledično pa razvijejo strah pred matematiko oziroma matematično anksioznost. Sodelovalno učenje ne vpliva zgolj na znanje učencev, temveč tudi na njihovo zmožnost sodelovanja in komuniciranja z drugimi učenci, spoštovanja drugega ter sprejemanja drugačnosti. V magistrskem delu smo proučili, ali ima ta oblika dela vpliv tudi na matematično anksioznost.
V teoretičnem delu smo se osredinili na dva širša vsebinska sklopa: sodelovalno učenje in matematično anksioznost. Opredelili smo sodelovalno učenje ter proučili, zakaj je uporaba sodelovalnega učenja pri pouku matematike smiselna. Dotaknili smo se tudi vloge učenca in učitelja ter načinov vključevanja sodelovalnega učenja v pouk. Nadalje smo opredelili pojem matematične anksioznosti in vzroke, zaradi katerih se matematična anksioznost pri učencih sploh pojavi. Predstavili smo posledice in značilnosti matematično anksioznih učencev ter podali nekaj predlogov za preprečevanje oziroma zmanjševanje matematične anksioznosti.
V empiričnem delu smo raziskali, ali uporaba sodelovalnega učenja pri pouku matematike vpliva na manjšo matematično anksioznost ter večjo učno uspešnost. Hkrati smo preverili še povezavo med matematično anksioznostjo in učno uspešnostjo. V raziskavi je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop, temeljila pa je na kavzalno-eksperimentalni raziskovalni metodi. Pri postopku zbiranja podatkov smo uporabili dve tehniki, in sicer anketo ter preverjanje znanja. Anketni vprašalnik je meril prisotnost matematične anksioznosti pri učencih, s pomočjo tehnike preverjanja znanja pa smo zbrali podatke o učni uspešnosti pri matematiki. Vzorčenje pri raziskavi je bilo neslučajnostno priložnostno, vanjo pa je bilo vključenih 100 učencev in učenk 7. in 9. razreda.
V raziskavi smo ugotovili, da manj anksiozni učenci na preverjanju znanja iz matematike dosegajo boljše rezultate kot bolj anksiozni učenci ter da sodelovalno učenje zmanjšuje matematično anksioznost in povečuje učno uspešnost učencev pri znanju matematike.</dc:description><dc:publisher>E. Oselj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-15 08:30:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
