<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169132"><dc:title>Uporabnost terenskega testa profila moči na kolesu za določanje vadbenih območij</dc:title><dc:creator>Maretič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milić,	Radoje	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>profil moči</dc:subject><dc:subject>terensko testiranje</dc:subject><dc:subject>kolesarstvo</dc:subject><dc:description>Terenski testi na kolesu so z razvojem nove opreme, natančneje merilcev moči postali vse bolj priljubljeni. V primerjavi z laboratorijskimi testi so časovno manj potratni in cenovno ugodnejši. Namen raziskave je bil preveriti zanesljivost na novo oblikovanega protokola kolesarskega testa na terenu (1-5-15) in ugotoviti veljavnost dveh različnih kolesarskih testov na terenu (1-5-15 in 12-7-3) za določanje vadbenih območij. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 17 mladih kolesarjev, 10 žensk in 7 moških (starost moških M = 18,5 let; SD = 2,1 let, starost žensk M = 17,7 let; SD = 1,6 let in VO2 max M = 68,8; SD = 3,8 ml/kg min-1 za moške in M = 55,9; SD = 6,2 ml/kg min-1 za ženske). Merjenci so v laboratoriju opravili večstopenjski obremenitveni test ter dva terenska testa za določanje profila moči. Protokol laboratorijskega testa za moške je bil enak začetni obremenitvi 100 W s povečanjem 20 W/min, za ženske pa je bila začetna obremenitev 60 W in povečanjem 15 W/min do odpovedi. Na podlagi metabolnih in ventilatornih spremenljivk je bila določena moč na točki respiratorne kompenzacije (RCP) in največji privzem kisika (VO2 max). Na terenu so v treh ločenih dneh opravili tri terenske teste (dva s protokolom 1-5-15 in enega 12-7-3). Na začetku vsakega testa so izvedli ogrevanje, nato pa so začeli z izvedbo treh naporov različnega trajanja do odpovedi, med katerimi je bilo med 20 in 30 minut aktivnega odmora. Iz povprečnih vrednosti moči je bila izračunana kritična moč (CP) in W'. Opravljena je bila primerjava med RCP in CP določenih iz obeh testov ter analiza zanesljivosti protokola 1-5-15. Rezultati: Zanesljivost novega protokola za določanje profila moči potrjuje Cronbach Alpha (α = 0,957). Povezanost moči na RCP in CP testa 1-5-15 je zelo visoka, r = 0,903 (p &lt; 0,01). Prav tako je zelo visoka tudi povezanost moči na RCP in CP testa 12-7-3, r = 0,924 (p &lt; 0,01). Zaključek: Raziskava je ena redkih, kjer so v vzorec vključene tudi mlade kolesarke. Na novo oblikovan protokol testa za določanje profila moči je zanesljiv, CP izračunana na podlagi rezultatov pa kaže na visoko povezanost z močjo pri RCP. Obstajajo razlike med CP in močjo pri RCP, in sicer je slednja nižja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-14 07:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169132</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
