Prisotnost avtoimunskih protiteles v krvni plazmi prebolevnikov covida-19Dešman, Ajda (Avtor) Maličev, Elvira (Mentor) avtoprotitelesakrvna plazmacovid-19SARS-CoV-2konvalescentna krvna plazmaprebolevnikiimunski odzivserološko testiranjeantigenski testiavtoimunostterapevtski pristopepidemiologijapatogenezavnetjeCovid-19, ki ga povzroča virus SARS-CoV-2, je predstavljal veliko globalno zdravstveno grožnjo. Pri posameznikih je okužba lahko povzročila različne imunske odzive, ki so lahko vodili do avtoimunskih zapletov. Terapija s konvalescentno krvno plazmo se je izkazala kot možnost zdravljenja, ki izkorišča protitelesa prebolevnikov za boj proti napredovanju in slabšanju bolezenskega stanja. Naša raziskava je temeljila na dokazovanju prisotnosti in merjenju koncentracije 20 različnih avtoprotiteles v krvni plazmi prebolevnikov covida-19 v primerjavi s kontrolno skupino. Vzorce krvne plazme smo analizirali v treh časovnih skupinah: 0–60, 60–120 ter 120–180 dni od začetka simptomov. Avtoprotitelesa smo nato zaznali s tehnologijo Luminex. Ugotovili smo statistično značilno povečane ravni avtoprotiteles anti-SSA/Ro60, anti-SSB/La, antiSm, anti-PM/Scl-100 in anti-Ku v krvni plazmi prebolevnikov 0–60 dni po začetku simptomov, medtem ko v kontrolni skupini ni bilo zaznanih statistično značilnih povišanih koncentracij avtoprotiteles. Koncentracije ostalih avtoprotiteles v konvalescentni krvni plazmi, v primerjavi s kontrolno skupino, niso bile statistično povišane. Prav tako nismo opazili korelacije med koncentracijo avtoprotiteles z nivojem protiteles proti SARS-CoV-2. Naši rezultati kažejo na najvišje koncentracije večine avtoprotiteles v prvih 60 dneh po začetku simptomov, po tem obdobju pa se koncentracije načeloma zmanjšajo. Kljub temu statistično značilnega trenda po 60 dneh nismo opazili, kar bi zahtevalo nadaljnje raziskave. Ti rezultati osvetljujejo kompleksen imunski odziv na covid-19.[A. Dešman]20252025-05-08 07:15:19Magistrsko delo/naloga169029sl