<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169007"><dc:title>Iskanje zavetja kot zunanjepolitična strategija malih držav: primerjalna analiza študij primerov Slovenije in Kirgizistana</dc:title><dc:creator>Volf,	Lovro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojinović Fenko,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>male države</dc:subject><dc:subject>analiza zunanje politike</dc:subject><dc:subject>teorija zavetja</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Kirgizistan</dc:subject><dc:description>V mednarodni politiki se male države soočajo s posebnimi izzivi, ki izhajajo iz njihovih omejenih zmogljivosti in strukturne ranljivosti. S ciljem naslavljanja teh izzivov male države iščejo zunanjo zaščito v obliki političnega, ekonomskega in družbenega zavetja. V magistrski nalogi uporabim teorijo zavetja, pri čemer proučujem, katere dejavnike male države upoštevajo pri ocenjevanju stroškov in koristi zavetja, kakšna notranja prizadevanja se izvajajo ter kako vzpostavljajo ravnotežje med notranjimi prizadevanji in ponudnikom zavetja. Cilj je preveriti uporabnost in razlagalni obseg teorije zavetja v nezahodnoevropskih malih državah. Delo metodološko temelji na primerjalni analizi študij primera zunanje politike Slovenije in Kirgizistana. Študija temelji na kvalitativni vsebinski analizi primarnih in sekundarnih virov ter na teoretičnem modelu analize treh vrst zavetja: političnega, ekonomskega in družbenega. Rezultati kažejo, da je teorijo zavetja mogoče uspešno uporabiti za analizo zunanje politike nezahodnoevropskih malih držav. Delo identificira pet ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oceno stroškov in koristi zavetja: stopnjo institucionalizacije zavetja, regionalno stabilnost, razpoložljivost ponudnikov zavetja, notranje zmogljivosti ter politično voljo male države in skladnost njene identitete z identiteto ponudnika zavetja. Obenem ugotavljam, da obe državi izvajata strategije iskanja ravnotežja med notranjimi prizadevanji in ponudnikom zavetja. Iz zgornjih dejavnikov pa izhajata tudi dve ključni razliki med malima državama: v tem, kako zavetje ocenjujeta v smislu zanesljivosti in zavezanosti ter v strateški drži malih držav znotraj zavetja, s proaktivnim ali z reaktivnim delovanjem.</dc:description><dc:publisher>L. Volf</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-07 08:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169007</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
