<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169006"><dc:title>Vloga delovne terapije pri spodbujanju samostojnosti osebe z demenco v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Sovinšek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:subject>starejše osebe</dc:subject><dc:subject>svojci</dc:subject><dc:subject>delovni terapevti</dc:subject><dc:subject>delovna terapija v skupnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje je naraven proces, ki vpliva na telesne in duševne sposobnosti posameznika ter povečuje tveganja za bolezni, kot je demenca. Demenca je sindrom, ki povzroča postopno slabšanje spomina, mišljenja in zmožnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Pomembno vlogo pri obravnavi demence ima tudi delovna terapija, ki zajema vključevanje v smiselne okupacije, prilagajanje okolja, uporabo pripomočkov ter izobraževanje svojcev z namenom izboljšanja kakovosti življenja tako oseb z demenco kot tudi svojcev. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet leta 2023, implementacija dela zakona glede pravice do storitev katere bo lahko izvajal tudi delovni terapevt, pa bo začela veljati julija 2025.  Ta bo posameznikom s težavami omogočal, da ostanejo v domačem okolju, medtem ko bodo prejemali strokovno pomoč pri vsakodnevnih opravilih. S tem bodo prispevali k večji samostojnosti in boljšemu vsakodnevnemu življenju. Namen: Namen diplomskega dela je izvesti proces delovne terapije pri osebi z demenco in ugotoviti učinkovitost uporabljenih delovnoterapevtskih pristopov v obravnavi. Metode dela: Izvedena je bila študija primera 90-letne uporabnice z demenco. Delovnoterapevtske obravnave so potekale dvakrat na teden, med petinštirideset in šestdeset minut na dan. Za lažji vpogled v napredek so bila uporabljena ocenjevanja: Kanadski test izvedbe okupacije, Analiza aktivnosti po spretnostih, Funkcijska lestvica neodvisnosti ter Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti. Rezultati: Rezultati ponovnega ocenjevanja so pokazali, da kljub redni izvedbi delovnoterapevtskih obravnav in osredotočenosti na zastavljene cilje ni prišlo do izboljšav. Uporabnica še vedno potrebuje pomoč pri določenih aktivnostih, kot so transfer in oblačenje. Opažene pa so bile tudi pozitivne spremembe v njenem funkcioniranju, kot so izboljšana pozornost med nalogami ter večja samostojnost pri nekaterih rutinskih aktivnostih. Razprava in zaključek: Obravnava, prikazana po procesnem modelu ameriškega združenja delovnih terapevtov, v naši študiji potrjuje pomen delovne terapije pri osebah z demenco v domačem okolju. Kljub možnemu napredovanju bolezni in simptomom demence, se je pokazalo, da lahko ciljno usmerjene aktivnosti pripomorejo k ohranjanju še obstoječih funkcionalnih sposobnosti. Tudi cilji, ki so bili postavljeni pred pričetkom obravnav so bili doseženi. Ključni pristopi v naši obravnavi pa so bili individualiziran pristop, prilagoditev aktivnosti ter vključevanje svojcev.</dc:description><dc:publisher>[U. Sovinšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-07 07:46:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169006</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
