<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168884"><dc:title>Proizvodnja polimlečne kisline iz organskih odpadkov</dc:title><dc:creator>Homar,	Sebastjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Plazl,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mlečna kislina</dc:subject><dc:subject>predobdelava surovin</dc:subject><dc:subject>pogoji fermentacije</dc:subject><dc:subject>čiščenje mlečne kisline</dc:subject><dc:subject>polimerizacija</dc:subject><dc:description>Onesnaževanje s plastiko je ena največjih okoljskih težav današnjega časa, zato se pojavlja večja potreba po proizvodnji biorazgradljivih polimerov, med katerimi je tudi polimlečna kislina. Namen diplomske naloge je pregledati raznolike možnosti pridobivanja mlečne kisline iz biomase 2. generacije (odpadki industrije in kmetijstva) ter njene polimerizacije v polimlečno kislino skozi vse štiri korake (predobdelava surovin, fermentacija, čiščenje mlečne kisline, polimerizacija). Predobdelava substrata je ključnega pomena za omogočanje lažje saharifikacije, predvsem pri lignoceluloznih odpadkih. Fermentacija poteka z bakterijami ali glivami pri čemer se parametri procesa (pH, temperatura, zračenje, inhibitorji) razlikujejo glede na organizem in substrat. Pri čiščenju mlečne kisline se uporabljajo različne tehnike, kot sta kristalizacija z nakisanjem in reaktivna ekstrakcija. Postopek čiščenja poteka v več korakih, kar ima za posledico manjše izkoristke ekstrakcije. Polimerizacija mlečne kisline poteka z direktno polimerizacijo, azeotropno dehidracijo ali metodo odpiranja laktidnega obroča, pri čemer slednja daje najkakovostnejši polimer, a je energetsko najzahtevnejša. Prihodnji razvoj proizvodnje polimlečne kisline teži k izboljšanju izkoristka procesa čiščenja mlečne kisline ter uporabe organizmov (naravnih ali gensko spremenjenih), ki bi imeli manjšo potrebo po hranilih, možnost homofermentativne uporabe tako heksoz kot pentoz in večjo odpornost na ostre industrijske pogoje (visoka temperatura, nizek pH, inhibitorji). To bi naredilo proizvodnjo polimlečne kisline bolj ekonomsko konkurenčno in trajnostno naravnano.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-05 14:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168884</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
