Karakterizacija in določanje izvora kamnin uporabljenih v grajenih strukturah mesta municipium Claudium CeleiaMiletić, Snježana (Avtor) Vrabec, Mirijam (Mentor) Djurić, Bojan (Komentor) Zupančič, Nina (Član komisije za zagovor) Jarc, Simona (Član komisije za zagovor) Šturm, Sašo (Član komisije za zagovor) doktorske disertacijegradbeništvograjeno okoljeCelejabeli vzhodnoalpski marmorjianaliza tekočinskih vključkovmozaikiPoznavanje kamna, njegove rabe in izvora prispeva k arheološkim raziskavam o ekonomski sliki mesta in oskrbi s kamnitim materialom. Izziv predstavljajo kamniti materiali, pri katerih niso izražene značilnosti za jasno ločevanje, kot so v antiki zelo cenjeni beli vzhodnoalpski marmorji. Osnovne težave so v njegovi mineraloški čistosti (več kot 95 % kalcita), odsotnosti strukturnih in teksturnih značilnosti ter geografska razširjenost na širšem delu Vzhodnih Alp. Zato nujno potrebujemo učinkovito metodo ločevanja belih marmorjev. Z geološkimi metodami lahko natančno raziščemo kamnino v arheoloških vzorcih in poiščemo njeno izvorno območje. S tem ciljem smo v okviru doktorske naloge raziskali tri arheološka najdišča na Celjskem: tri mozaike na Glavnem trgu, nagrobno zgradbo na šempetrski nekropoli in ostanke rimske vile na Muzejskem trgu. Mozaične kocke (tesere) smo pregledali z mineraloškimi in geokemičnimi metodami. Tesere so izdelane iz črnih, večinoma laminiranih, in belih miliolidnih apnencev, ki se pojavljajo v zgornjekrednih plasteh na Krasu, rdečih zgornjekredno-pliocenskih apnencev, ki jih najdemo v Istri in severni Italiji, rumenega sparitnega apnenca, za katerega domnevamo, da izvira iz Sredozemlja, potencialno iz triasnega antičnega kamnoloma v Tuniziji (Chemtou), zelenega andezitnega tufa iz oligocenskega smrekovškega vulkanizma ter belega riolitnega tufa, domnevno iz italijanskega terciarnega vulkanizma. Nagrobna zgradba na šempetrski nekropoli je izdelana iz srednjemiocenskega vzhodnoalpskega marmorja. Z uporabo geoloških analitskih metod smo poskusili ločiti marmorje z dveh nahajališč (Pohorje in Gummern v Avstriji). Dodatno smo testirali nekonvencionalno metodo analize tekočinskih vključkov. Prednost metode je njena hitra izvedba in zelo majhna količina vzorca. Njena pomanjkljivost je predvsem v veliki možnosti kontaminacije vzorca. Rezultate geokemičnih metod smo dopolnili s podatki iz literature o marmorjih s Pohorja, iz Gummerna in Treffna na avstrijskem Koroškem, obdelali z diskriminantno analizo in pridobili možne izvore 6 arheoloških vzorcev, in sicer 4 s Pohorja in 2 iz Treffna. S tem smo metodo analize tekočinskih vključkov ocenili kot obetavno, še posebej pri ločevanju marmorja iz Gummerna in iz Treffna. Predlagali smo možnosti za optimizacijo, predvsem glede časovnega okvira mešanja raztopine in izvajanja meritev ter možnosti za nadaljnje raziskave. Kamnine iz zidov rimske vile smo na podlagi mineraloške sestave poiskali v okolici Celja in potrdili njihov lokalni izvor. Sivi rekristalizirani triasni apnenci izdanjajo na Grajskem hribu v Celju in na sosednjem Pečovniku. Vulkanoklastične triasne kamnine smo našli na Pelikanovi poti na Stari grad in drugod v okolici Celja, kamnine iz serije smrekovškega oligocenskega vulkanizma najdemo v ožji in širši okolici Celja. Oligocenske kremenove tektonske breče se med ostalim pojavljajo v strugi reke Savinje.[S. Miletić]20252025-04-26 07:45:08Doktorsko delo/naloga168821sl