Tvorba aflatoksina B1 in rast plesni vrste Aspergillus parasiticus v tekočem mesnem gojišču pri temperaturah nižjih od optimalneHomšak-Godler, Eva (Avtor) Polak, Tomaž (Mentor) Jeršek, Barbka (Komentor) plesniAspergillus parasiticusaflatoksin B1tekoče mesno gojiščerast plesninizke temperatureAflatoksin B1 (AFB1) je kancerogen, ki sodi v večjo skupino mikotoksinov. Mikotoksini so sekundarni metaboliti plesni, med katerimi plesni vrst Aspergillus parasiticus proizvajajo aflatoksine. Ti toksini se lahko pojavijo v različnih živilih, vključno s suhomesnatimi izdelki. Glavni cilj naloge je bil, da ugotovimo, kako temperature (12 ºC, 14 ºC, 16 ºC, 18 ºC), nižje od optimalne, čas inkubacije (3, 7, 10, 14, 17, 27, 34 dni) in substrat vplivajo na rast plesni vrste A. parasiticus ter tvorbo AFB1. Preskusne razmere smo poskušali približati tistim, ki so značilne za zorenje suhomesnatih izdelkov. Zato smo poleg standardnega tekočega gojišča YES (tekoče gojišče s kvasnim ekstraktom in saharozo) uporabili tekoče gojišče, pripravljeno kot mesni substrat (CMB, kuhano mesno gojišče z glukozo). V obe vrsti gojišč smo inokulirali plesni vrste A. parasiticus. V vzorcih smo po izbranih razmerah inkubacije ovrednotili rast plesni z določitvijo biomase. Vzporedno smo določili tudi koncentracijo AFB1 z ekstrakcijo s trdno fazo ter nadaljnjo analizo z metodo LC-MS/MS. Rezultati so pokazali, da substrat, čas inkubacije in temperatura vplivajo na rast plesni vrste A. parasiticus in tvorbo AFB1. Ključna ugotovitev je, da temperatura 18 ºC predstavlja kritično mejo, pri kateri se tvorba AFB1 izrazito poveča. Na podlagi teh rezultatov sklepamo, da znižanje temperature pod 18 ºC med zorenjem suhomesnatih izdelkov zmanjša tveganje za nastanek AFB1 in posledična zdravstvena tveganja za ljudi. Poleg tega smo ugotovili, da rast in tvorba AFB1 pri plesnih vrste A. parasiticus nista zanemarljivi niti pri temperaturah nižjih, od 18 ºC. Vpliv vrste gojišča na kinetiko tvorbe AFB1 je pomemben, kar zahteva nadaljnje raziskave na realnih vzorcih suhih salam. Dodatne poskuse bi bilo smiselno izvesti tudi z daljšim časom inkubacije, saj postopek pri izdelavi suhih salam traja od 30 do 90 dni, skladiščenje pa lahko doseže 120 dni.[E. Homšak - Godler]20252025-04-26 07:15:21Magistrsko delo/naloga168814sl