Problemi filozofije v šolah in šol v filozofijiAmbrožič, Neža (Avtor) Šimenc, Marjan (Mentor) pedagogikaizobraževalne ustanoveemancipacijavzgojafilozofija edukacijeV magistrskem delu se ukvarjam z obravnavo dvostranskega odnosa med šolami in filozofijo. Sprva se lotevam kritik pedagoških aksiomov, pretresa samoohranjajočih teorij in praks, ki zaradi narave kontinuuma izobraževalnih institucij v njih vztrajajo. Obravnavam delo Kierana Egana, njegovo kritiko progresivizma in pedagoške zmote ter nakazano rešitev v razvoju kognitivnih orodij, petih načinov razumevanja ter pomembnosti kulturnega aspekta kognitivnega razvoja; na podlagi njegove teorije skušam orisati tudi nekaj predlogov pri izboljšavi pouka. Kritike izobraževalnega sistema se dotaknem tudi s pomočjo Umberta Galimbertija, ki ga preko pojava »juvenoia« in originalne misli Friedricha Nietzscheja tudi kritiziram ter skušam najti način, kako vseeno reševati stisko mladih brez medgeneracijskega moraliziranja in se osredotočiti na legitimnost njihovih bivanjskih izkušenj. Podobno poudarim s pomočjo Paula Freireja in njegove pedagogike zatiranih, ki poudarja družbeni in razredni aspekt izobraževalnega sistema in njegovo vlogo pri ohranjanju zatiralskih struktur, ter se trudim izpostaviti tudi osvobajajoči aspekt izobraževanja. Z izpostavitvijo šole kot ideološkega aparata države, kot jo je opredelil Louis Atlhusser, se dotaknem povezave politične in izobraževalne dimenzije. Nato prevprašam še vlogo učitelja s pomočjo Jacquesa Rancièra ter obravnavam njegov koncept nevednega učitelja in pomembnost emancipatornega delovanja poučevanja. Naposled se naslonim na Gerta Biesto in koncept vzgoje kot čudovitega tveganja, ki obravnava predvsem pomembnost krhkosti procesov in odnosov pri poučevanju in nevarnosti zagotavljanja njihove gotovosti na način njihove tehnologizacije in kapitalizacije.20252025-04-25 07:45:07Magistrsko delo/naloga168796sl